V uvodu v predavanje je škof Andrej Saje povedal, da so bile nove škofije na Slovenskem leta 2006 uvedene zato, da bi bil škof bliže ljudem, ki bi tako bolj pogumno živeli svoje krščansko življenje. Danes pa živimo v dobi sprememb. "Življenje v krščanskih občestvih in vsakodnevni dogodki nenehno spreminjajočega se časa kažejo tudi na očitno krizo vere." Povedal je, da ta kriza Cerkev sili k premisleku in vračanju h koreninam - k evangeliju. 

Škof dr. Andrej Saje predava o prihodnosti novomeške škofije. FOTO: Ivo Žajdela

1. Ne upirajmo se spremembam

Škof Saje je v predavanju na glas izrekel ugotavljanje mnogih, namreč da stoletja trajajoči model prenosa vere ni več uspešen. Kot rešitev podaja papeževo spodbudo iz okrožnice Veselje evangelija, naj se spremembam nehamo upirati in se odpremo novosti evangelija, ki jo potrebuje naš čas. 

Poslušalci na obeležitvi 530. obletnice Kolegiatnega kapitlja Novo mesto. FOTO: Ivo Žajdela

2. Pastoralno spreobrnjenje

"Uporniki proti spremembam v Cerkvi menijo, da Cerkev in njeno pastoralno delo potrebujeta le nekaj kozmetičnih in formalnih prilagoditev, ne da bi postavili pod vprašaj strukture in oblike cerkvenega verovanja. Papež Frančišek ima drugačno vizijo. Cerkev potrebuje pastoralno spreobrnjenje. Pri tem poudarja, da ne gre samo za osebno spreobrnjenje posameznikov, temveč je potrebno pretehtati tudi vse naše strukture." Škof Saje je povedal, da tudi v novomeški škofiji že premišljajo o tem, ali sedanje strukture ustrezajo potrebam pastorale in evangelizacije.

 "Župnije smo začeli povezovati v pastoralne enote, več odgovornosti bodo v pastoralnem življenju prevzeli verni laiki." 

3. Vse manj duhovnikov

Določene spremembe narekuje tudi dejstvo, da je duhovnikov vse manj. "Ali lahko še naprej vzdržujemo vse župnije z vedno manjšim številom duhovnikov in od njih pričakujemo, da se v njih izvaja vse, kar se je v preteklosti? Kako naj bo župnik pastir več župnijskih občestev hkrati, ne da bi kar koli spremenil? Kako si lahko ob tern predstavljamo, da lahko duhovniki živijo umirjeno življenje, najdejo čas molitev in nujno potrebno redno duhovno življenje?" sprašuje škof Saje.

4. Zunanje in notranje spremembe

Pri iskanju prave poti naprej in načrtovanju je povedal, da je potrebna skupna razprava, ki poteka hkrati s poglabljanjem duhovnega življenja vsakega od vključenih. "Zgolj zunanje spremembe ne bodo obrodile sadov, če ne bodo vzporedno potekale tudi spremembe duhovne rasti in poglabljanja vere slehernega člana župnijskih občestev." 

5. Vsak krščeni je povabljen k dejavni drži

Vsak kristjan je namreč tudi protagonist evangelizacije, ne le njen prejemnik, je škof Saje nadalje razvijal papeževo spodbudo. "[Papež] poudari pomen bogastva in raznolikosti darov in karizem, ki nam jih Duh podarja v korist vseh." Škof Saje je prepričan, da se lahko drug od drugega učimo. 

6. Verodostojno pričevanje

Škof Saje je prepričan, da ko se svet ukvarja z vprašanji ženskega duhovništva, celibata ali istospolnih porok, v resnici izraža hrepenenje po nečem globljem, po prepričljivem odgovoru Cerkve o temeljnem vprašanju človekovega bivanja. "Odgovor na te izzive bo za Cerkev prihodnosti odločujoč. Verodostojno pričevanje, ki bo temeljilo na evangeljski preprostosti in pristnosti Duha, bo tisto, ki bo nagovorilo iskalce. Prenova Cerkve in njeno pastoralno spreobrnjenje nista sociološki pojem, temveč ekleziološki oz. teološki. Zadeva vprašanja o Bogu in odnos med človekom in Bogom. Prenova mora imeti, poudarja Walter Kasper, teološke oz. duhovne temelje." 

"Prenova Cerkve in njeno pastoralno spreobrnjenje nista sociološki pojem, temveč ekleziološki oz. teološki."

7. Graditi občestvo namesto individualizma

"Večina ljudi gleda nase in svoje potrebe, drugi in skupnost so zanje pomembni predvsem, kolikor so koristni za posameznika. Za krščanstvo je temeljnega pomena skupnost. Občestvo!" je spodbudil udeležence predavanja. "Članov tega občestva ne povezuje skupni interes, kot npr. pri športu, temveč pomeni soudeležbo v življenju v resničnosti Jezusa Kristusa kot novih ljudi. Temelj tega življenja so zakramenti, predvsem krst in evharistija." 

8. Začeti s krstom in evharistijo

V osrednjem delu predavanja o viziji Cerkve je gotovo sledeči predlog: "Če Cerkev razumemo tako, kot je bila pojmovana na začetku, kot občestvo, ustanovljeno s krstom in evharistijo, potem se mora vsaka prenova začeti s krstom in evharistijo. Zakramente uvajanja je potrebno na novo odkriti in ovrednotiti kot temelj prenove." 

Temelj prenove Cerkve so zakramenti, je prepričan škof Saje. FOTO: Ivo Žajdela

Nasprotno, če pa nekateri kristjani niti ne vejo dobro, kaj pomeni biti kristjan, živijo kot sodobni pogani. "Nove oblike kateheze, kot npr. družinska kateheza, prinašajo nove možnosti evangelizacije."

9. Prisluhnimo drug drugemu

Škof Saje pravi, da dialog ne pomeni demokracije v Cerkvi, pač pa je dialog lahko orodje Svetega Duha, ki spregovori po drugem članu občestva. "Dialog ne pomeni odrekanja lastni identiteti, temveč pomeni rast v lastni identiteti. Za krščansko identiteto pri sledenju Jezusu je bistveno biti za druge in z drugimi." Dialog, je prepričan škof Saje, bo omogočil Cerkvi nova spoznanja. 

"Za krščansko identiteto pri sledenju Jezusu je bistveno biti za druge in z drugimi."

10. Odpreti se Svetemu Duhu

Škof Saje je dejal, da sinodalna pot usposablja Cerkev za rast v veri za novo obdobje. "Če smo prepričani, da na koncu le Duh binkošti lahko prinese prenovo, potem moramo najprej storiti to, kar so prvi učenci in učenke storili pred binkoštni. Takrat so vztrajali v molitvi in bili v njej združeni (Apd 1,12–14). Tudi danes prihodnost Cerkve določajo predvsem tisti, ki molijo, in Cerkev prihodnosti bo predvsem Cerkev molivcev." Škof Saje si želi, da bi prepoznali nove priložnosti in znamenja časa in se usposobili za poslanstvo, ki nam je pri oznanjevanju evangelija zaupano.

"Prihodnost Cerkve določajo predvsem tisti, ki molijo, in Cerkev prihodnosti bo predvsem Cerkev molivcev."

Za zaključek povabilo: Ne izgubimo upanja 

"Za nas kristjane, pravi papež Frančišek, ima prihodnost ime. To se glasi »upanje«. Upanje je vrlina srca, ki se ne zapira v temo, se ne ustavlja v preteklosti, ne živi v sedanjosti, ampak zna videti jutri. Ozaveščena vizija jutrišnjega dne pomeni živeti odrešeno življenje danes," je zaključil škof Saje.