Zaradi rekordno nizke brezposelnosti je vstop na trg dela za mlade hitrejši, še vedno pa zaradi neskladja med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela prehod v zaposlitev za vse mlade ni enostaven. Konec aprila je bilo namreč v evidenci brezposelnih oseb prijavljeno 8820 mladih, starih do 29 let, kar predstavlja 18 odstotkov vseh brezposelnih oseb.

Anketa za mlade

V ta namen smo se v spletni redakciji odločili, da med mladimi izvedemo anketo, ki se osredotoča na zaposlovanje mladih in njihov vstop na trg dela. Njen cilj je bil pridobiti vpogled v njihove izkušnje in pričakovanja, s katerimi se soočajo med iskanjem zaposlitve. Anketo je izpolnilo več kot 130 mladih. 51 odstotkov anketirancev je bilo starih od 21 do 25 let, sledila je starostna skupina od 16 do 20 let s 35 odstotki. 8 odstotkov odgovorov so predstavljali mladi od 26 do 30 let. Najmanj odgovorov so pa prispevali mlajši od 15 let.

Na vprašanje »Kaj ti je pri iskanju službe najbolj pomembno?« so dijaki in študentje na prvo mesto postavili prijetno delovno okolje, na drugem mestu se je znašel zaslužek in na tretjem lokacija delovnega mesta. Raziskava je med drugim pokazala, da si veliko mladih želi dela, ki bo jim omogočil proste vikende in praznike.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Mladi ob prvi zaposlitvi pričakujejo do 1500 evrov plače

Eno od ključnih vprašanj, ki si ga postavljajo mladi je tudi, kakšno plačo bodo imeli ob prvi zaposlitvi. Rezultati ankete so nas pozitivno presenetili, saj več kot polovica mladih pričakuje plačo v razponu do 1500 evrov. Ta višina plače odraža željo po finančni stabilnosti, ki jo mladi pričakujejo ob svoji prvi zaposlitvi, obenem pa se zavedajo svoje vrednosti in si želijo biti ustrezno nagrajeni.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Trend mladih se spreminja

V zadnjem času je moč opaziti, da si mladi vse bolj želijo ostati in delati v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima kar dobrih 90 odstotkov mladih željo po delu v Sloveniji. Ta visoka stopnja želje po ostanku v domači državi je pomemben pokazatelj premika v miselnosti mladih ter njihovega odnosa do prihodnosti in razvoja Slovenije.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Ali mlade skrbi, da ne bodo našli dela?

Odgovori na vprašanje, ali bodo v prihodnosti našli delo, so zelo različni. Nekateri o tem ne razmišljajo veliko, drugih ne skrbi, saj menijo, da je ponudb za delo precej, četudi niso ravno »sanjske opcije«. Veliko bolj jih skrbijo lokacija in dolga vožnja ter ustrezno plačilo glede na visoke stroške življenja. Med veliko odgovori je bilo zaznati, da mlade skrbi tudi to, da bodo dobro plačano delo dobili prepozno in bo trajalo še nekaj časa, preden bodo popolnoma samostojni in si bodo lahko ustvarili dom ter družino.

Mlade smo med drugim povprašali, kakšna bi bila njihova sanjska služba. Zbrali smo najizvirnejše odgovore.

• »Delo s katere koli lokacije na svetu, samostojno, z enakovrednostjo v kolektivu, ki dopušča tudi novejše oblike dela brez zastarelega 8-urnega delovnika.«
• »V tej smeri, ki jo končujem, sem se zelo našla in mi zaenkrat predstavlja to, kar želim delati. Tako da mislim, da sem našla svojo sanjsko službo.«
• »Moja sanjska služba bi bila kombinacija dela z ljudmi, dela v naravi in dela »z rokami«. Da nekaj narediš in vidiš rezultat. Vidim se nekje v turizmu, hkrati pa me vedno bolj vleče v to, da bi živela preprosto, kmetovala, prodajala izdelke, bila gospodinja, vzgajala otroke in bila žena.«
• »Zelo rada bi delala nekaj z ljudmi, predvsem mladimi in otroki. Sama se vidim kot učiteljico razrednega pouka. Poleg tega pa bi bila vesela kakšnega poklica oziroma v prostem času opravljanja nekakšnega dela, s katerim bi širila vero in približevala mlade še bližje k njej.«
• »Pri sanjski službi mi ne gre toliko za vrsto dela kot za okolje, v katerem bi delala. In sicer prijeten kolektiv, urejen delovni prostor, možnost za osebno rast in napredovanje.«

Študentsko delo kot most do redne zaposlitve

Nedvomno velja, da vsak delodajalec drugače gleda na potencialnega kandidata za službo, če v njegovem življenjepisu piše, da je že opravljal določeno delo, zato ni presenetljivo, da se vse več dijakov in študentov že v času šolanja odloča za delo prek študentskega servisa. Anketa je pokazala, da prek študentskega servisa dela več kot 80 odstotkov dijakov in študentov.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Poleg zaslužka, ki ga mladi ob opravljanju dela prislužijo, jim pridobljeno znanje predstavlja odlično priložnost za spoznavanje različnih poklicev, delodajalcev in raziskovanja kariernih možnosti.

Mladi v povprečju preko študentskega servisa delajo dva meseca in pol na leto, pri čemer 70 odstotkov mladih opravlja študentsko delo v času poletnih počitnic.

Med mladimi so »manj zaželena dela, ki so plačana po minimalni urni postavki in pa delo v gostinstvu,« je pojasnila Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-študentskem servisu, in dodala, da vse bolj opažajo, da mladi vedno pogosteje iščejo strokovna dela, povezana z njihovo smerjo šolanja, in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence ter delovne izkušnje.

62 odstotkov študentov in dijakov se zaposli v podjetju, kjer so prej opravljali študentsko delo.

Študentsko delo za delodajalce med drugim predstavlja učinkovit sistem kadrovanja, ko lahko pred redno zaposlitvijo preizkusijo potencialnega sodelavca, hkrati pa tudi mladi vidijo, ali jim delo in poznejša redna zaposlitev pri nekem delodajalcu ustreza ali ne.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Moč izobrazbe

Zaradi digitalizacije in napredka tehnologije je preprostih del malo, zato delodajalci od kandidatov pričakujejo vsaj poklicno izobrazbo. V Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) opažajo, da delodajalci od mladih pričakujejo, da so vešči iskanja zaposlitve, saj je ogromno tovrstnih informacij na spletu. V praksi pa se izkaže, da ne vedo, kako se lotiti iskanja zaposlitve, zato jim na zavodu v okviru kariernega svetovanja pomagajo krepiti veščine samostojnega vodenja kariere in iskanja dela.

GRAFIKA: Lucia Jerman 

Delodajalci poleg digitalnih kompetenc pri bodočih zaposlenih iščejo še vrline, kot so: učljivost, prilagodljivost, organiziranost, zanesljivost in vztrajnost, komunikacijske kompetence in timsko delo. Poleg tega so na zavodu poudarili, da delodajalci iščejo motivirane kandidate za delo, ki po uvajanju delo opravljajo samostojno.

Podpora pri kariernem razvoju

Na zavodu med kariernim svetovanjem pomagajo pri določanju zaposlitvenih ciljev, saj mladi pogosto ne vedo, v katerih poklicih bi lahko iskali delo, in pri načrtovanju aktivnosti za doseganje teh ciljev. »Vključujemo jih v kratke modularne delavnice, kjer krepijo veščine iskanja zaposlitve za samostojno vodenje kariere,« so sporočili z zavoda.

40 odstotkov brezposelnih mladih ima zaključeno le osnovnošolsko izobrazbo.

Kljub izzivom, s katerimi se mladi soočajo pri vstopu na trg dela, analiza ankete kaže na optimističen pogled in željo po uspehu. Pomembno je spodbujati mlade, da raziskujejo svoje interese, razvijajo svoje kompetence in si postavljajo jasne karierne cilje. S tem se lahko ustvarijo pogoji za uspešno kariero in pozitiven prispevek k naši družbi.