Fizični stik s starejšimi je bil v času epidemije precej težji. FOTO: Tatjana Splichal



V torek se je v Sloveniji končalo obdobje epidemije covida-19. A v veljavi so kljub temu ostali nekateri ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ob koncu epidemije smo se o razmerah v slovenskih domovih za starejše pogovarjali z Valerijo Lekić Poljšak, predsednico skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorico Doma starejših občanov Črnomelj.

Epidemije je konec, zato vsi skupaj upamo, da bomo lažje zadihali. Kakšno je stanje v domovih danes, na pragu poletja? Kako ste se z virusom naučili živeti v domovih, tako stanovalci kot zaposleni?

Tudi v domovih smo lažje zadihali. Vanje se je vrnilo tisto običajno domsko življenje z različnimi skupnimi aktivnostmi za stanovalce, z bolj sproščenimi obiski svojcev in drugih gostov, ki stanovalcem popestrijo vsakdan. Odločitev, da najprej cepimo stanovalce in zaposlene v domovih, se je izkazala kot zelo pravilna, saj se je epidemiološka slika nato dokaj hitro popravila in lahko rečemo, da so domovi že kar nekaj časa med najbolj varnimi ustanovami pri nas. Potrjene okužbe so zelo redke, potek bolezni pa je praviloma zelo blag. Seveda to ne pomeni, da smo lahko povsem brezskrbni. Maske, ohranjanje določene razdalje, redno prezračevanje in drugi ukrepi bodo še kar nekaj časa naši spremljevalci, a to je sestavni del življenja z virusom tudi drugje.

V nekaterih obdobjih ste bili domovi povsem zaprti. Kako so svojci sprejeli nova pravila pri obiskovanju svojih najbližjih? Kako ste ohranjali stik z zunanjim okoljem?

Večina svojcev je nova pravila sprejela z razumevanjem in veliko strpnosti, za kar smo jih izredno hvaležni. Razumeli so, da v tistem najbolj zahtevnem obdobju epidemije žal nismo imeli druge možnosti in da noben dom, ki je popolnoma zaprt, te odločitve ni sprejel zlahka. So pa tudi pri obiskih ves čas epidemije obstajale določene izjeme. Vsi, ki delamo v domovih, smo se še kako zavedali, kako dragoceni in pomembni so za naše stanovalce stiki z bližnjimi ter usmerjali vse svoje sile in znanje v to, da bi bilo obdobje, ko smo bili zaprti, čim krajše, a žal je bil drugi val epidemije v Sloveniji res zahteven. Treba je bilo najti druge rešitve in čeprav ne morejo povsem nadomestiti fizičnih stikov, so nam v tistem času zelo pomagale sodobne tehnologije z videoklici in podobno. Tu je treba izpostaviti tudi zaposlene, ki so se zelo trudili, da bi stanovalcem olajšali ta čas, čeprav so se tudi sami soočali s težkimi delovnimi pogoji, z obremenitvami in negotovostjo. Res sem ponosna na svojo ekipo sodelavcev in sodelavcev v vseh domovih, brez katerih enostavno ne bi zmogli. Veseli me, da je bil njihov trud prepoznan tako v lokalnem kot tudi širšem okolju. Ne glede na vse, kar se nam je dogajalo, smo v domovih naredili vse, kar smo lahko, in mnogokrat še več kot to.


Valerija Lekić Poljšak: »V domovih smo naredili vse, kar smo lahko. Mnogokrat še več kot to.« FOTO: DSO Črnomelj


Statistika je včasih nehvaležna stvar, ki nas s svojimi podatki žal spravi tudi v slabo voljo. Koliko starejših oseb je izgubilo bitko s koronavirusom v domovih za starejše v obeh obdobjih epidemije?

Do 9. maja 2021 so bile po podatkih NIJZ potrjene okužbe pri 11.933 stanovalcih. V tem obdobju se je žal v naših domovih poslovilo 1917 stanovalcev, ki so bili pozitivni na COVID-19.

Ali v katerem od domov za starejše okužbe niso zabeležili?

Da, gre za enoto Loški Potok, ki deluje v okviru Doma starejših občanov Grosuplje.

Kot ste že dejali, se je po začetku cepljenja konec leta 2020 stanje v naših domovih začelo umirjati. Koliko stanovalcev v slovenskih domovih je virus bodisi prebolelo bodisi je bilo proti njem cepljeno?

Za izvedbo in spremljanje cepljenja je pristojen NIJZ. Po podatkih, ki pa smo jih zbrali na Skupnosti socialnih zavodov, je do danes cepljenih 83 odstotkov stanovalcev, nekateri stanovalci pa na cepljenje po okužbi s koronavirusom še čakajo. Povečuje se tudi delež cepljenih zaposlenih. Trenutno imamo v domovih v povprečju več kot 50 odstotkov »polno« cepljenih zaposlenih. V DSO Črnomelj se je za cepljenje odločila večina stanovalcev, več kot 94 %, in 73 % zaposlenih.

Drugi val epidemije, ki nas je zajel v oktobru, je bil mnogo silovitejši kot prvi. Poudarili ste, da ste bili nanj v domovih bolje pripravljeni kot v prvem. Kako pa se pripravljate na prihodnje mesece? Strokovna javnost namreč opozarja, da vojna z virusom še vedno ni dobljena, predvsem zato, ker prihaja do širjenja novih različic virusa.

Tega se vseskozi zavedamo. Zato še naprej skrbno izvajamo vse potrebne preventivne ukrepe. Hkrati se vseskozi izobražujemo in pozorno spremljamo razvoj epidemije. Seveda nas – kot najbrž vse – skrbi pojav novih različic, ki naj bi bile bolj nalezljive, potek bolezni pa težji, a stroka zaenkrat zagotavlja, da so cepiva učinkovita tudi pri njih. Upamo, da bo tako tudi ostalo, se pa zavedamo, da smo domovi pač del okolja, v katerem delujemo, in da z njim delimo tudi epidemiološke razmere. Z velikim olajšanjem zato zdaj spremljamo padanje števila okužb v Sloveniji in si resnično želimo, da je najtežje sedaj za nami.


Stanovalci v Loškem Potoku so epidemijo prestali brez okužbe. FOTO: DSO Grosuplje, enota Loški Potok


Kaj poleg kadrovske podhranjenosti se je še pokazalo kot glavna težava domske oskrbe v času epidemije?

Ključna težava v praktično vseh domovih je zagotovo dejstvo, da domovi nismo bolnišnice. Izkazalo se je, da v primeru večjih izbruhov okužb ne moremo sami poskrbeti ne za okužene in ne za zdrave stanovalce, saj za to nimamo zadostnih kadrovskih, prostorskih, tehničnih in drugih virov. Domovi so zato v najbolj zahtevnem obdobju nujno potrebovali zunanjo pomoč, bodisi v obliki dodatnih delavcev bodisi prek zunanjih enot, kamor so lahko namestili okužene stanovalce, da so lahko lažje obvladali nadaljnje širjenje okužb. Na to smo opozarjali že pred drugim valom, žal dostikrat neuspešno.

V javnosti slišimo, da je veliko medicinskih sester v času epidemije zapustilo svoje delo v bolnišnicah. Kako pa je z odhodi zdravstvenega kadra v domovih za starejše?

Že pred epidemijo smo se soočali s kadrovsko krizo in to ne zgolj pri medicinskih sestrah, temveč tudi pri drugih poklicih, ki so nujni za naše delovanje. Izredno težko smo recimo zaposlili tudi kuharje, hišnike, čistilke, bolničarje, oskrbovalke in druge, saj je delo v domu zelo zahtevno. S plačilom, naši zaposleni so namreč del sistema plač v javnem sektorju, pa nismo bili konkurenčni drugim panogam. Epidemija je to zagotovo še bolj zaostrila, saj so bile delovne obremenitve res velike, zaposleni pa marsikje utrujeni in izčrpani. Imamo tudi težavo z izgorevanjem in to v panogi, ki je že prej zaposlovala nadpovprečen delež delovnih invalidov. Skratka, nujno moramo ukrepati in poskrbeti, da bodo delovna mesta v domovih postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. Stanja, ko približno polovica naših zaposlenih prejema minimalno plačo, ne smemo več dopuščati in upam, da je bila izkušnja epidemije tisto zadnje opozorilo, da si naši zaposleni za svoje delo zaslužijo boljše delovne pogoje in tudi boljše plačilo.

Koliko mest trenutno zagotavljajo domovi za starejše po Sloveniji in koliko bi jih potrebovali glede na vse potrebe?

Trenutno imamo skupaj 19.729 postelj. Glede na to, da je vlada v četrtek sprejela predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga vsi čakamo že več kot 20 let, in da se sprejema Resolucija o nacionalnem programu do leta 2030, v tem trenutku težko rečemo, koliko postelj bi resnično potrebovali. Večina nas, strokovnih delavcev, meni, da bo uveljavitev zakona res zadostila potrebam uporabnikov na domu in se bodo te storitve v veliki meri razvijale. Ko bomo zmogli v polni meri uresničevati potrebe vseh uporabnikov na domu, se bo zagotovo tudi zmanjšala potreba po institucionalnem varstvu. Sama menim, da gre razvoj storitev v pravo smer in da večina ljudi, potrebnih pomoči, želi ostati čim dlje doma.


V vseh slovenskih domovih imamo na voljo slabih 20.000 postelj. FOTO: Milena Nagelj


V domovih so stanovalcem namenjene tudi še tri- in štiriposteljne sobe. Ko bodo te preurejene, bo na voljo še manj postelj, zato je nujna izgradnja novih domov. Kako kaže na tem področju?

Res je. V domovih še vedno obstajajo tri- in več posteljne sobe, zato izvajalci želimo, da bi jih lahko v čim krajšem času primerno preuredili. V domovih za starejše imamo še 615 tri-, 313 štiri- in 35 petposteljnih sob, ki ne ustrezajo sodobnim potrebam in jih bo treba preurediti v največ dvoposteljne sobe, kar pa bo posledično zmanjšalo razpoložljive zmogljivosti. Še vedno iskreno upam, da če bo po spremenjeni zakonodaji potreba po dodatnih posteljah v institucijah, da bo država za to poskrbela. Ne nazadnje je to njena dolžnost.

Kako boste v domovih preživeli poletne dni?

S številnimi zabavnimi in sproščujočimi aktivnostmi ter čim več na soncu, a vseskozi pazljivo in varno.