Odgovarja: Andrej Saje, novomeški škof 

Včasih so novinarji pisali v časopise ali se javljali po radiu in televiziji, danes pa lahko vsakdo sporoča drugim in piše, kar želi. To omogoča predvsem razvoj medmrežja. Poleg novinarjev danes pišejo še mnogi drugi, ki imajo poleg sporočanja še druge namene. Pri vašem vprašanju sem se ustavil pri besedi poslanstvo. 

Kakšno je poslanstvo novinarja? Ne zgolj naloga ali služba! 

Poslanstvo presega zgolj formalno vlogo sporočanja, ima značaj formiranja, razodevanje resnice in je v službi pravičnosti, solidarnosti in miru v svetu. »Novinarstvo ne nastane z izbiro poklica,« poudarja papež Frančišek (nagovor novinarjem 13. novembra 2021), »temveč je njegovo poslanstvo razložiti svet, ga narediti manj nejasnega, da bi se ga tisti, ki v njem živijo, manj bali in da bi na druge gledali bolj zavestno in tudi bolj samozavestno.«

S poslanstvom sporočanja je tako povezana odgovornost. Beseda, ki jo izrečemo ali napišemo, lahko gradi in povezuje za dobro, lahko pa uničuje in ruši. Odgovornost novinarja in njegove besede je večja, če ima širok krog bralcev ali poslušalcev. 

Papež Frančišek je v omenjenem nagovoru izpostavil tri glagole, ki so pomembni za odgovorno opravljanje novinarskega poslanstva: poslušati, preiskovati in poročati.

S poslanstvom sporočanja je povezana odgovornost.

Poslušanje je temeljna drža naših medsebojnih odnosov, ki ji zavestno sledimo tudi v sinodalnem procesu o Cerkvi, ki je v teku. Ta drža mora biti zavestna izbira, ki terja napor in pozornost. Zdi se, da je ta drža samoumevna, vendar pravo poslušanje ne pride samo od sebe. 

Zahteva pozornost in potrpežljivost in željo, da se vživimo v drugega in ga poskušamo razumeti. Poslušanja tako ne moremo ovrednotiti brez videnja in razumevanja stvarnosti okrog nas. Nenadomestljiv element pri tem procesu je srečanje s človekom, če je le mogoče v fizični obliki. Na ta način bo pridobitev neke informacije bolj pristna.

Drugi glagol, ki označuje novinarja, je preiskovati. To je posledica prvega koraka, kjer se poglobimo v neko vprašanje. Vsako dejstvo, o katerem govorimo, je treba poglobljeno preučiti. 

V času, ko je na spletu na voljo nešteto informacij in si ljudje oblikujemo mnenja, pri čemer prevladuje logika poenostavljanja, je najpomembnejši prispevek dobrega novinarstva poglobljena študija.

Tretji glagol, ki je značilen za dobro novinarstvo, je pripovedovanje. Ta drža nas ne postavlja v središče pozornosti ali v vlogo sodnika. Pomeni pustiti, da nas zgodbe, s katerimi se srečujemo, nagovorijo in tudi prizadenejo, da bi jih lahko s ponižnostjo pripovedovali bralcem. Resničnost je to, kar se dogaja v življenju ljudi. 

Dobro novinarstvo nas ne sme in ne more pustiti ravnodušnih. Je tisto, ki gradi in prečiščuje skupnost.

Danes vsi komuniciramo, zato so te tri drže aktualne ne samo za novinarje, temveč za nas vse. Naj nas pri tem vodi iskanje resnice in pravičnosti ter graditev boljšega sveta. To velja tudi za sinodalno pot in refleksijo o Cerkvi. 

Spregovorimo, kdo smo, kaj si želimo in tudi o tem, kaj je v Cerkvi narobe. Spregovoriti je treba tudi o temah, ki bolijo in bi jih najraje še naprej pometali pod preprogo. S tem bomo pomagali ozavestiti dosedanjo pot, jo prečistiti in z olajšanjem stopiti v prihodnost.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (4/2022).