Kakšno je cepivo proti polarizaciji in konfliktom?
Kakšno je cepivo proti polarizaciji in konfliktom?
V medijih in na družbenih omrežjih zaznavam vedno več »kričanja« drug proti drugemu. Zdi se, kot da ne slišimo več drug drugega, da ni več prostora dialoga, prostora, kjer bi se vsaj poslušali. Kot kristjan čutim, da to ni prava pot. Kako in kje v tej ostri polarizaciji najti skupne imenovalce, da bi začutili in tudi uresničevali bratstvo, h kateremu nas vabi papež Frančišek?
FOTO: Pexels.
Odgovarja Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof:
Čas, v katerem smo, je tudi zaradi pandemije povzročil še več »kričanja«, polarizacije in napetosti. O tej »diagnozi« v slovenskem prostoru veliko govorimo, zato je nujno, da spregovorimo tudi o »cepivu« proti takšni obolelosti.
Prepričan sem, da to »cepivo« obstaja in je »cepljenje« potrebno v enaki meri ali še bolj, kot smo v teh dnevih povabljeni, da se cepimo proti covidu-19.
Odgovor na vaše vprašanje se najlepše razkriva v papeževem govoru rimski kuriji 21. decembra 2020 (zelo priporočljivo »cepivo« tudi za slovenski virus razdeljenosti): »Kakor spominja etimološki koren glagola krino, je kriza tisto sito, ki očisti zrnje po žetvi. Na splošno ima kriza pozitiven izid, medtem ko konflikt vedno ustvari nasprotje, tekmovanje, na videz nerešljivo nasprotovanje med subjekti, ki so razdeljeni na prijatelje, ki jih je treba ljubiti, in sovražnike, s katerimi se je treba boriti, posledično pa zmaga ena od obeh strani. Logika konflikta vedno išče 'krivce', ki jih je treba ožigosati in prezirati, ter 'pravične, ki jih je treba opravičevati ... Če vztrajamo v valovanju sporov, izgubimo smisel za globoko edinost resničnosti« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 226).
Tudi Plečnik je molil za zdravo pamet …
Svetniški umetnik Plečnik se je večkrat spominjal molitve rožnega venca vsak večer, ko jo je oče končal s prošnjo: »Molimo za zdravo pamet!« V zmedenih, fragmentarnih in »raztreščenih časih« (prim. A. Capuder) je vabilo k razmišljanju, preudarnosti in presojanju časov več kot nujno potrebno in hkrati tudi zahtevna naloga.
Usodna napaka bi bila, če bi slepo sledili samo enemu mnenju, samo enemu mediju, samo enim spletnim stranem, samo enemu avtorju, ob tem pa prenehali razmišljati s svojo glavo.
Sliši se čudno in protislovno, ampak prav sedaj, ko je toliko »formalne izobrazbe« in vse mogočih diplom in akademskih naslovov, prav v tem obdobju gre za veliko pomanjkanje samostojnega razmišljanja, zdravorazumskosti, zato smo bolj kot kdajkoli prej povabljeni k razmišljanju, povabljeni, da molimo za zdravo pamet.
Preseganje fatalizma in pasivnosti
Naslednji korak na poti proti razdeljenosti je preseganje »fatalizma«, vdanosti v usodo in pasivno spremljanje, kaj se dogaja okrog nas. To je seveda najlažja pot (virus ugodja udobja, paše mi itd).
»Ujčkanje« bolečine ali morda užaljenosti, jeze, maščevalnosti je najlažja pot, ki pa seveda vodi v vedno večjo zagrenjenost in posledično do vedno večjih konfliktov in »kričanja«.
Odločiti se je treba za težjo pot, pot, na kateri verjamemo in zaupamo, da se stvari lahko spremenijo, ne na silo, ampak z dejanji, odločitvami in veliko potrpežljivostjo.
Osnova za vse pa je tretji korak, ki je klic k spreobrnjenju in osebna odločitev za občestvo, spoznanje, da samo takrat, kadar ljubimo in smo ljubljeni, zares živimo človeka vredno življenje.
Cepivo proti konfliktom že dolgo imamo
Papež Frančišek nas s srčno dobroto in jasno besedo vabi in spominja: »Vse, kar se odkrito kaže kot zlo, protislovno, slabotno in krhko, nas še močneje spominja na potrebo po tem, da umremo načinu bivanja, razmišljanja in delovanja, ki ne odraža evangelija. Cerkveni očetje so se tega zavedali in so to imenovali metanoia.«
Cepivo proti razdeljenosti in konfliktom že dolgo imamo, samo odločiti se moramo za cepljenje. Najbolj univerzalno »cepivo«, ki velja ne samo za kristjane, ampak je na svoj način zapisano v različnih religijah in filozofijah, pa je na voljo v Svetem pismu v zlatem pravilu: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki« (Mt 7,12).
*Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (3/2021).*