Pred začetkom novega katehetskega leta smo se pogovarjali s sestro Magdo Burger, strokovno sodelavko Slovenskega katehetskega urada.

Na kakšno obliko verouka pripravljate katehete za to jesen?

Za začetek povejva nekaj o izrazih. Beseda verouk izhaja iz časa, ko so duhovniki, naši čedermaci, vabili ljudi k nedeljskemu popoldanskemu vero-nauku. Učili so jih teorijo tega, kar so ljudje v tradiciji že živeli. Po revoluciji je prišla »revolucija« tudi na področje kateheze: nedeljski vero-uk, namenjen v prvi vrsti za može in žene, očete in matere, se je usmeril na otroke. To je, v to sem prepričana, »izvirni greh« naše Cerkve, ker še danes mislimo, da mora biti tako: učiti otroke teorijo, kako naj živijo. Pri katehezi pa gre za nekaj drugega: povemo, kako naj v življenju odmeva to, kar že znamo. Papež o tem ves čas govori v dokumentu Laudato si': vemo, da moramo skrbeti za zemljo, da moramo biti do zemlje odgovorni, ker že imamo posledice, ker tega nismo počeli; pri katehezi je enako: moramo živeti pošteno, se držati vrednot …, ker vidimo, kaj se zgodi, če tega ne delamo. To je odmevanje na Božjo besedo, kar kateheza pomeni.

Tudi o tem govori novi papeški dokument Pravilnik za katehezo?

Slovenski katehetski urad je katehumenatski model kateheze predstavil že v Slovenskem katehetskem načrtu (SKN), ki so ga škofje potrdili leta 2018, usmeril pa ga je že pastoralni načrt v dokumentu Pridite in poglejte (2012). Ko smo mi oba dokumenta že imeli pred seboj in ga ponekod v praksi že izvajali, je iz Vatikana lani junija prišel še Pravilnik za katehezo (Cerkveni dokumenti 167, Družina 2021). Ta govori o katehezi, namenjeni vsem, ki so že prejeli krst, zato ne govorimo o katehumenski poti kateheze, temveč o katehumatskem principu, ki govori o oznanilu in človekovem odgovoru nanj; v nenehni vzgoji vere, v obhajanju zakramentov in v udejanjanju ljubezni. Govorimo o mistagoškem krogu: kar verujem, obhajam, kar obhajam, živim, kar živim, verujem. Ko smo mi to pisali pred leti, smo tvegali, vatikanski dokument nam je pritrdil, da smo na pravi poti.

Kako »izvajati« ta način kateheze v virtualnem svetu?

Zanimivo je, da v času, ko smo pisali SKN in v Vatikanu Pravilnik, nihče ni niti slutil epidemije koronavirusa. Deseto poglavje v Pravilniku je temeljito branje znamenj časa, govori o dobrih in slabih straneh digitalizacije. Ugotavlja, da digitalizacija ne pomeni le uporabljati tehnologijo, ampak gre za način razmišljanja. Vsi, ki smo stari nad 45 let, smo digitalni migranti, v ta svet vstopamo, ga spoznavamo, se učimo v njem razmišljati … Mlajši so domorodci, že rojeni v digitalno dobo, to je njihov način razmišljanja. Digitalna kultura raje uporablja sliko kot poslušanje in njen način razmišljanja je bolj intuitiven ter čustven ter manj analitičen. Dokument se ne sprašuje, ali tehnologijo uporabljati ali ne, ampak nas spodbuja, da iščemo načine, kako biti prisoten v digitalnem svetu. Torej bili smo že na skakalnici, epidemija nas je prisilila, da smo »skočili«. Tudi na področju kateheze smo ustvarili veliko kakovostnih spletnih vsebin, predvsem pa ugotovili, da to sploh ni tako težko in slabo. Mesto kateheze v digitalni kulturi je torej v jasnem razlikovanju med influencerjem, ki živi in pade glede na število sledilcev, in Jezusom, ki nima sledilcev, ima pa učence, ki živijo njegov življenjski slog. Kateheti, pričevalci z dušo in telesom, so v digitalni dobi tisti, ki postajajo resnično avtentični učenci Jezusa Kristusa.

S kakšnimi vprašanji se pred začetkom šolskega leta na vas obračajo kateheti?

Različnimi. Vse nas skrbi, kaj bo prineslo katehetsko leto. Katehet ima lahko otroke iz petih različnih razredov, v mestu tudi iz različnih šol. Radi bi vsem dali recepte, pa jih nimamo. Za zdaj priporočamo hibridni način, se pravi nekaj v živo in nekaj na daljavo. Po­udarjamo, da je živi stik nujen. Virtualna kateheza je premalo, podobno kot virtualna župnija ne more nadomestiti krajevne – v virtualnem svetu ni življenja, ni okusa občestva Cerkve. Tudi pripomočke delamo za hibridni način: ne bomo ukinili knjig in delovnih zvezkov, še naprej pa bomo pripravljali tudi virtualne vsebine in oboje prilagajali razmeram.

Pogovor je del aktualne teme nove izdaje tednika Družina (36/2021).