Delegati so lahko prek spletne spremljali celotno dogajanje v sinodalni dvorani in bogoslužja v Pragi, prav tako pa so sodelovali v posebnih pogovornih skupinah po različnih jezikih. Kaj so o vtisih povedali Vida Rus iz skupnosti Gibanja Fokolarov - Marijino Delo, Silvester Gaberšček in s. Marjeta Pija Cevc OSU?

Vida Rus, skupnost Gibanja Fokolarov – Marijino delo

Če bi hotela z enim samim stavkom izraziti svojo osebno izkušnjo, bi rekla, da je to bilo edinstveno doživetje Cerkve, ki sem jo mogla dojeti, tako v njeni svetli podobi kot tudi ranjeno, pa sem prav zato morda začutila do nje še večjo ljubezen in osebno odgovornost.

Bila sem v italijansko govoreči delovni skupini, ki jo je vodil duhovnik Anton iz Malte. V njej je bilo več duhovnikov, tudi teologov iz raznih držav in en grko-katoliški škof iz Romunije, sicer smo bile v njej kar tri Slovenke, ena kot član delegacije Bolgarske škofovske konference. Uspelo mi je slediti celotnemu programu in verjamem v sinodalen premik Cerkve, ki naj bi postal naš način življenja, tam kjer smo: v družini, v naših skupnostih, v župniji, kjerkoli.

Celinsko evropsko sinodalno zasedanje me je tudi osebno obogatilo. Razumela sem, kako je važno prisluhniti vsem in poskušati razumeti stališča drug drugega, da bi skupaj dojeli, kaj hoče Sveti Duh od Cerkve danes. Mislim, da smo vsi konkretno izkusili sinodalni proces, sprejeli izzive, ki jih danes doživlja Evropa tudi z vojno, revščino, zlorabe v Cerkvi in, da smo v vsem tem začutili znova klic, da naj naša vera izžarevala pristno evangeljsko življenje, ki pričuje Boga-Ljubezen današnjemu svetu. 

Gre za posamezne izseke izjav slovenskih delegatov, ki jih lahko v celoti preberete na spletni strani SŠK.

Silvester Gaberšček

Splošen vtis, ki sem ga dobil po štirih dneh spremljanja in sodelovanja na evropskem zasedanju sinode v Pragi je, da je projekt uspel in sicer iz več razlogov:

• Štiri dnevi preživeti skupaj pod istim 'razprtim šotorskim platnom' v medsebojnem poslušanju, sprejemanju, sodelovanju in iskrenem prizadevanju za isti cilji navzlic velikim razlikam v kulturnem in verskem izročilu, različnim zgodovinskim izkušnjam in miselnim krogom.
• Da so (smo) bili na škofovski sinodi laiki/nje enakopravni/e sogovorniki/ce s škofi, duhovniki, redovniki/cami ter tako doživeli pravo bratstvo/sestrstvo Cerkve
• Da je bilo izkazano spoštljivo podajanje in poslušanje perečih vprašanj s katerimi se kristjani na različne načine soočamo v današnji spremenjeni dobi v posameznih deželah in okoljih.
• Da je bila vidna in potrjena skupna želja, ne glede na vse možne različnosti, iskanja načinov skupne hoje in skupnega razločevanja pri razumevanju znamenj časa in iskanju prave poti z Njim med nami in v Njem, ki je Pot, Resnica in Življenje.

s. Marjeta Pija Cevc OSU

V skupini, kjer sem bila, se je zgodilo, da so bili nadpovprečno prisotni člani nemške delegacije. Seveda je to imelo vpliv na vsebino in način dela. Odmev nemške sinodalne poti sem imela tako priložnost spoznati v živo.

V teh štirih dneh zasedanja se me je dotaknila napetost, ki jo vnaša nemška sinodalna pot, različnost pogledov, pestrost življenjskih okoliščin in velikosti krajevnih Cerkva od skandinavskih dežel do Turčije, od Portugalske do Rusije. Bilo je tako normalno, a vseeno presenetljivo, kako kakovostno je potekal dialog udeleženk in udeležencev, žena, nekaj mladih, duhovnikov, škofov, posvečenih.

Iz vse te dinamike in videnega na zaslonu ostaja mnogo dotikov srca - pričevanj vere, poguma, upanja, medsebojnega odpuščanja, ljubezni, ponižnega priznavanja resničnosti, iskanja, spodbud k spremembam, solidarnosti. Evropa ni več krščanska, a ranjena Evropa zlomljenih src še toliko bolj potrebuje pričevanje spremenjenega življenja katoličanov, ki razodevajo Kristusa, ki živi v njih.