Razmislek o temi (Mt 13,1–23)

Kako hitro se zaseje dvom v srce! Samo pomislimo: Zgodi se dogodek ali nekdo nekaj pove in če se v tistem trenutku najde človek, ki reče: »Kaj pa, če …?«, takoj postane vse skupaj postavljeno pod vprašaj. Najprej je pod vprašajem pripovedovalec, nato pa celotna zgodba. Jezus je veliko svojih naukov prepletel z zgodbami. Tudi današnji evangelij je tak. Ko sejalec seje in se vprašamo, kaj če priletijo ptice – ne bo česa žeti. Ko sejalec seje in je vprašanje, če ne bo dovolj zemlje – tudi ne bo česa žeti. Tako hitro naša ušesa zaznajo negativne sadove, in vendar je na koncu nauk: Ko sejalec seje in seme pade v rodovitno zemljo – takrat prinese trideseteren, šestdeseteren, stoteren sad. Česa bi si želeli več?! Kaj pa če smo zemlja mi? Kakšen je naš pridelek? Marsikdo bo v skromnosti svoje sadove lahko odstopil pticam. Toda ali so res temu namenjeni? Ali nimajo naša dobra dela enega samega namena: »da bi ljudje videli naša dobra dela in slavili n...