Torej je splav dovoljen, torej »zakonit«. Ali je to mogoče? To ni zmaga, to je poraz človečnosti! Smrtna kazen je odpravljena tudi za zločince. Za nedolžne spočete otroke pa z ustavo dovoljena. Francija, ki se ponaša s kulturo, je zdaj zdrsnila med totalitarne države. Nedolžni otroci, ki si niso sami dali življenja, jim ga lahko vzamejo tisti, ki so jim ga posredovali in bi ga morali varovati in mu pustili živeti. Parlament je naredil »skupni greh« in glasovalci so se skrili med anonimne krivce. Toda »vest ne pozna pristranosti«. Pred vestjo se nihče ne more skriti. Na sodni dan »bodo gledali vanj, ki so ga prebodli«. Nedolžno bitje, ki je začelo živeti pod srcem matere, je iztrgano, bel cvet je pohojen. Nihče ga ni branil, razen 5. Božja zapoved: »Ne ubijaj!« Greh je osebna zadeva, nekaj drugega kot »pesek v čevlju«, to je dejanje, ki za vedno jemlje mirno spanje. Drugače ne more biti! Tudi lastovičje gnezdo, v katerem je venček glavic, ki jih skrbno hranita starša, veliko pove! »Z...