Migracije v zadnjih desetletjih nenehno naraščajo. Po podatkih omenjenega inštituta je danes več kot 280 milijonov ljudi oz. 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva mednarodnih migrantov, kar pomeni, da živijo zunaj svoje rojstne države.

Od leta 2020, zadnjega, za katerega so doslej na voljo celoviti podatki, kristjani predstavljajo 47 odstotkov vseh ljudi, ki živijo zunaj domovine. Muslimani predstavljajo 29 odstotkov vseh migrantov, sledijo jim hindujci (5 odstotkov), budisti (4 odstotki) in judje (1 odstotek). Versko neopredeljeni oz. ljudje, ki se izrekajo za neverne, ateiste ali agnostike, predstavljajo 13 odstotkov vseh tistih, ki so zapustili svojo domovino in zdaj živijo nekje drugje.

Mehiški migranti na meji z ZDA. FOTO: Vatican Media

Verska sestava vseh mednarodnih migrantov ostaja od leta 1990 razmeroma stabilna. Analiza inštituta Pew Research Center ugotavlja, da:

• kristjani predstavljajo veliko večji delež migrantov (47 odstotkov) kot svetovnega prebivalstva (30 odstotkov). Mehika je najpogostejša država izvora krščanskih migrantov, Združene države pa so njihov najpogostejši cilj.
• muslimani predstavljajo nekoliko večji delež migrantov (29 odstotkov) kot svetovnega prebivalstva (25 odstotkov). Sirija je najpogostejša izvorna država muslimanskih migrantov, muslimani pa se pogosto selijo v kraje na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kot je Saudova Arabija.
• ljudje brez verske opredelitve in neverni predstavljajo manjši delež migrantov (13 odstotkov) kot svetovnega prebivalstva (23 odstotkov). Kitajska je najpogostejša izvorna država za migrante brez verske opredelitve, ZDA pa so njihov najpogostejši cilj.
• hindujci so med mednarodnimi migranti izrazito malo zastopani (5 odstotkov) v primerjavi z njihovim deležem v svetovnem prebivalstvu (15 odstotkov). Indija je najpogostejša država izvora in tudi glavni cilj hindujskih migrantov.
• budisti predstavljajo 4 odstotke svetovnega prebivalstva in 4 odstotke mednarodnih migrantov. Mjanmar ali Burma je najpogostejša država izvora budističnih migrantov, medtem ko je Tajska njihov najpogostejši cilj.
• judje predstavljajo veliko večji delež migrantov (1 odstotek) kot svetovnega prebivalstva (0,2 odstotka). Izrael je najpogostejša izvorna država judovskih migrantov in tudi njihov glavni cilj.

Med večjimi verskimi skupinami so daleč najpogosteje migrirali judje. Eden od petih judov živi zunaj svoje rojstne države, medtem ko je delež kristjanov (6 odstotkov), muslimanov (4 odstotki), hindujcev (1 odstotek), budistov (4 odstotki) in versko neopredeljenih oseb (2 odstotka) manjši.

Ljudje se mednarodno selijo iz številnih razlogov, recimo zaradi iskanja zaposlitve, izobraževanja ali pridružitve družinskim članom, tesno sta povezani tudi vera in migracija.

Migranti v Rokavskem prelivu. FOTO: Vatican Media

Kako je vera povezana z migracijo

Ljudje se mednarodno selijo iz številnih razlogov, recimo zaradi iskanja zaposlitve, izobraževanja ali pridružitve družinskim članom. Tesno sta povezani tudi vera in migracija.

Številni migranti se preselijo, da bi se izognili verskemu preganjanju ali da bi živeli med ljudmi, ki imajo podobna verska prepričanja. Pogosto se ljudje preselijo in s seboj prinesejo svojo vero, kar prispeva k postopnim spremembam v verski sestavi nove države. Včasih pa se migranti znebijo vere, s katero so odraščali, in sprejmejo večinsko vero nove države gostiteljice, kakšno drugo vero ali pa so neverni.

Čeprav se migracijski vzorci verskih skupin razlikujejo, imajo skupine v tej analizi tudi veliko skupnega, poročajo z inštituta Pew Research Center. Migranti recimo pogosto odhajajo v države, kjer je njihova verska istovetnost že prevladujoča: veliko muslimanov se je preselilo v Saudovo Arabijo, Judje pa v Izrael. Kristjani in versko neopredeljeni migranti imajo iste tri glavne ciljne države: ZDA, Nemčijo in Rusijo. Ne glede na veroizpoved se migranti pogosto selijo iz razmeroma revnih ali nevarnih krajev v države, kjer upajo, da bodo našli blaginjo in varnost.