Zgodilo se je hitreje, kot so opozarjali in napovedovali poznavalci razmer v Afganistanu: po odhodu ameriške vojske je država po skoraj dvajsetih letih znova prišla v roke talibanov. Ko je konec prejšnjega tedna padlo še glavno mesto Kabul in je predsednik Ašraf Gani pobegnil, talibani pa so napovedali bližnjo razglasitev Islamskega emirata Afganistan, so se na evakuacijo pripravili še tisti uslužbenci veleposlaništev, uradniki in sodelavci, ki so vztrajali do konca. 

V nedeljo zvečer je z vojaškim letalom poletelo proti Rimu tudi osebje italijanskega veleposlaništva. To omenjamo zato, ker je v njegovem okviru delovalo edino katoliško središče v vsem Afganistanu, majhna kapela, ki jo je vodil barnabit Giovanni Scalese. Zdaj so tudi vrata kapele zaklenjena.

Skriti katoličani

Medtem ko se daljšajo reke beguncev in se poglablja humanitarna kriza, poglejmo, kaj vse to pomeni za zadnje sledi katoliške vere v strogo muslimanski državi, kjer so bili skoraj edini katoličani tujci, ki so v Afganistan prišli zaradi opravljanja delovnih zadolžitev, in pripadniki zveze Nato, ki so bili tam zaradi urjenja afganistanskih varnostnih sil in so jim duhovno oporo v vojaških oporiščih nudili kurati. 

Bilo pa je še nekaj redovnic v dveh skupnostih: v prvi so bivale redovnice iz različnih redov in narodnosti, v drugi pa Misijonarke ljubezni, znane kot sestre matere Terezije, ki so skrbele za invalidne otroke in otroke s posebnimi potrebami. 

In zdaj? Prihodnost je negotova.

Kapela ni po naključju na ozemlju, ki pripada skrbno varovanemu diplomatskemu predstavništvu in ne kje drugje, kamor bi verni ljudje prosto prihajali in odhajali. Delovala je kot missio sui iuris in v strogih omejitvah, ki jih je narekovala država, v njej niso smeli potekati ne krsti ne cerkvene poroke. 

Giovanni Scalese ni smel prijeti niti za mikrofon ali imeti stikov s kom od Afganistancev. V državi, ki je že štiri desetletja prizorišče nemirov in kjer so v veljavi najbolj nehumane kazni, je bilo treba tudi katoliško delovanje skrajno omejiti. 

Scalese je za Radio Vatikan dan pred talibansko osvojitvijo Kabula povedal, da živijo v velikem strahu, kaj se bo zgodilo. Po besedah njegovega predstojnika redovnik zaenkrat ostaja v Kabulu s tamkajšnjimi verniki. Kljub razmeram Scalese ostaja miren, čeprav se zaveda, da tvega.

Edina cerkev v Afganistanu – kapela ob italijanskem veleposlaništvu. FOTO: ALESSIO MAMO/REDUX-REA. 

»Ne pustite Afganistana samega,« roti Ali Ehsani, danes 32-letni Afganistanec, živeč v Rimu, ki je kot osemletnik doživel grozo ob uničenju njihovega doma in ostal brez staršev, katoličanov. 

Pripoveduje, da je neka katoliška družina v Kabulu, s katero je zdaj v stiku, pred dnevi že izgubila očeta: po odhodu od doma se sploh ni vrnil. Ehsani domneva, da so ga napadli zaradi njegove vere.

V kaotičnih razmerah se je s pozivom k dialogu oglasil tudi papež Frančišek. Proti meji s Pakistanom se valijo kolone bežečih Afganistancev, na mednarodno letališče v Kabulu, ki ga varuje ameriška vojska, se steka reka tistih, ki čakajo na evakuacijo. 

In k Devici Mariji na sliki v edini kapeli na celotnem območju Afganistana, velikem skoraj 653.000 kvadratnih kilometrov, se zdaj v prošnji ne obračajo nobene oči. Kapela je prazna.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (34/2021).