Sinoda o sinodalnosti se začenja od spodaj. Papež želi v dogajanje pritegniti vse, se z vsemi posvetovati. Hoče dati glas vsem. Biti sinodalen pomeni zavedati se, da isti Duh govori v meni kot tudi v drugih z isto veljavnostjo. In vsakdo se mora tega zavedati, tudi tisti, ki je odgovoren. Eno je pripraviti sinodo, nekaj drugega pa izvršiti sinodalno pot, razmišljati sinodalno, delovati sinodalno. To vsebuje spreobrnjenje, lahko ga imenujemo kar sinodalno spreobrnjenje. Iz tega se poraja spoštovanje različnosti, kar ni nasprotovanje, ampak bogastvo in pomembna vrednota.

Sinoda je prehod od »jaz« k »mi«. Če v Cerkvi ne živimo sinodalnosti, hitro lahko zapademo ukazovanju, ko se morajo drugi pokoravati. Dejansko pa se moramo vsi pokoravati Duhu, smo v občestvu z Duhom in govorimo v imenu Duha. To je prava sinodalna pot. Čas, v katerem živimo, poglablja individualizem. Človek postaja površen in se sklicuje le nase. Glasno se zahtevajo pravice posameznikov, a pozabljajo se dolž...