Vedno bolj se mi dozdeva, da so binkošti uresničevanje Jezusovih sanj. Njega ubijejo – on vstane od mrtvih; učenci se poskrijejo – on pride pri zaprtih vratih; oni se bojijo – on jih pošilja v svet. Besede Vstalega so: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28,19). Naredite jih za učence. Učencu se pozna, čigave šole je. Je Mozartove ali Straussove šole, je hodil na Oxford ali na škofijsko … Učitelj pusti pečat.

Binkošti so lahko toplo ognjišče Svetega Duha, ki se razliva na nas, da nam je lepo, si pojemo v jezikih in se krepimo. Vendar to dela tudi svet in dela veliko bolje … Binkošti niso romanja na močne kraje, kjer potem počivamo v duhu in se nam razodeva Njegova volja, da se jokamo in smejimo … Binkošti niso analize in načrtovanja, kaj bo z našo Cerkvijo čez 20 let, in snovanje združevanj in ukinjanje župnij ali pa trmasto vztrajanje pri dosedanji praksi, ker je vedno tako bilo … Binkošti niso naše delovanje, ampak delovanje Svetega Duha – Duha, ki...