Odgovarja: Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof 

Zares lahko opazimo v današnjem času marsikaterega mladega in tudi starejšega človeka, ki nosi na svojem telesu poslikave, zelo različne tetovaže. Seveda se vprašamo, zakaj si je nekdo dal to narediti in kaj hoče s tem doseči. 

Morda želi zbujati pozornost in iskati ljubezen; morda nekdo s tem protestira in pokaže nezadovoljstvo s samim seboj ter svojim telesom; morda se želi nekdo na tak način posebej razkazovati. 

Morda pa so za poslikavami tudi posebni nameni, ko nekdo nekaj zelo konkretnega sporoča svoji okolici. 

Mislim pa, da si mnogi naredijo tatuje in percinge bolj zaradi mode in iz nepoznavanja globljega pomena obojega.

Razlogi so torej različni, nas pa zanima, kako kristjani gledamo na ta pojav, ki se je v zadnjem času precej razširil. Pred nekaj desetletji je bilo to moderno v »jugovojski«, ko so si zelo preprosti fantje tetovirali na roko razne datume, simbole in imena deklet; in pogosto so prišli v velike stiske. 

Cerkev gleda na tetoviranje in piercing zelo odklonilno, saj se kristjani zavedamo, da je človeško telo tempelj Svetega Duha in ustvarjeno po Božji podobi. 

Sveti Pavel piše: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu« (1 Kor 6,19-20). 

Poleg tega se lahko spomnimo jasnega svarila v tretji Mojzesovi knjigi v svetostni postavi: »Ne delajte si vrezov na telesu zaradi mrliča in ne dajajte si vžigati nobenih znamenj; jaz sem Gospod« (3 Mz 19,28). 

To so bile navade poganov, ki so se na ta način obračali k svojim malikom, da bi duhovi (demoni) vstopali ali izstopali iz njihovih teles. Včasih se zdi, da se sedaj poganski časi in poganske navade vračajo. 

Eksorcisti se srečujejo s to problematiko, ko ljudje pri njih iščejo pomoč, da bi se osvobodili vpliva hudega duha. S tetoviranjem in prebadanjem ljudje na neki način odpirajo vrata hudemu duhu. 

Nekatere tetovaže pa izražajo neke vrste zavezo z določenimi duhovi. Eksorcisti svetujejo, da naj bi si človek ne naredil nobene tetovaže; če pa jo že ima in je ne more odstraniti, naj prosi za molitev in blagoslov.

Poleg duhovnega pomena tetovaž in poslikave telesa pa so tudi praktične posledice najbrž precej težke. Tetovaža in piercing trajno poškodujeta kožo, zato sta lahko vir različnih vnetij in zastrupitev. V nekem življenjskem obdobju je nekomu všeč določen simbol, sporočilo ali podoba; kasneje pa se človek spremeni in mu je tega zelo žal. 

Gospod Jezus nas vedno kliče k svobodi in lepoti. Prav je, da ga slavimo z lepoto svojega telesa, takšni, kot smo bili ustvarjeni.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (38/2021).