Kako počasi so zrna peska zapuščala zgornjo polovico! Prav po polžje počasi. A končno! Zadnje zrno je padlo in ekipi ni uspelo uganiti pravilnega gesla. Čas je bil tokrat na naši strani.

Zdi se mi, da smo večkrat osredotočeni na čas, ki ga imamo na voljo. Včasih nam beži, uhaja, ko se družimo s prijatelji, ko počnemo kaj vznemirljivega ali zanimivega. Še posebej hitro teče takrat, ko si vse svoje obveznosti (recimo učenje pred testom) preložil na zadnji trenutek. Ko se jih le lotiš, se ti zdi, da čas teče neizprosno hitro.

Zdi se mi, da smo večkrat osredotočeni na čas, ki ga imamo na voljo. Včasih nam beži, uhaja, spet drugič se čas neskončno vleče.

Spet drugič se čas neskončno vleče. Pri profesorju ali učitelju, ki dolgočasno poučuje, pri opravljanju gospodinjskih opravil, marsikomu tudi pri daljši molitvi (recimo rožnem vencu). Takrat se zdi, da se številke na uri nikamor ne premaknejo.

Kam je čas šel?

C. S. Lewis, pisatelj Zgodb iz Narnije, je ta pojav ovrednotil takole: »Če se pritožujemo nad časom in uživamo v trenutkih, ki se zdijo brezčasni, kaj nam to pove? Pove nam, da nismo zmeraj bili in ne bomo za vedno časna bitja. Pove nam, da smo bili ustvarjeni za večnost. Ne samo, da nas čas vznemirja, temveč se zdi, da se nanj kljub tisoč generacijam še vedno nismo navadili. Zmeraj nas čudi: kako hitro gre, kako počasi gre, koliko ga je že prešlo. Pritožujemo se: Kam je čas šel? Nismo navajeni nanj, nismo domači z njim. Če je tako, se to lahko ponuja kot dokaz ali vsaj močno nakazuje, da večnost obstaja in da je v njej naš dom.«

Ne samo, da nas čas vznemirja, temveč se zdi, da se nanj kljub tisoč generacijam še vedno nismo navadili. Zmeraj nas čudi: kako hitro gre, kako počasi gre, koliko ga je že prešlo.

Eno izmed ključnih spoznanj duhovnega življenja je torej, da je v večnosti naš dom. O tem pojemo v množici pesmi: V nebesih sem doma, V nebesih dom pripravljen je za nas … Vprašanje pa je, ali se tega res zavedamo in ali na to dejstvo kaže tudi naše življenje.

Razporedi si čas tako, da bo imelo tvoje življenje smisel

Nekoč sem prebral misel: »Včasih so ljudje živeli kratko življenje in celo večnost, danes pa se trudimo za čim daljše in čim bolj izpolnjeno življenje, ker ne verjamemo v večnost.« Če je večnost res naš dom, potem je to naše zemeljsko življenje, ki nam je dano, kratek utrinek in priprava nanj. Potem so nekatere stvari, ki jih počnemo, res neumne in čisto zapravljanje časa.

Kaj če bi na svoje življenje začel gledati z vidika večnosti? Jezus spodbuja nas, ki smo njegovi učenci: »Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Lk 12,33-34).

Kaj če bi na svoje življenje začel gledati z vidika večnosti?

Tudi jaz te spodbujam: Vzemi si nekaj minut časa in preglej svoj teden. Premisli, za kaj se trudiš, in predvsem, za kaj živiš. Kaj je tisto, s čimer si resnično nabiraš zaklade za večnost, za nebesa, in kaj je tisto, kar te od tega odvrača? Nato si razporedi čas tako, da bo imelo tvoje življenje smisel tudi, ko boš enkrat iz večnosti pred svetim Petrom moral pogledati nanj. Naj bo takrat nebeška zakladnica polna tvojih zakladov.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (3/2022). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.