Kako v papežu vidimo Jezusa?
Kako v papežu vidimo Jezusa?
Frančišek nas vodi h koreninam ter nam pomaga prepoznati poslanstvo in služenje Jezusu.
Dwight Longenecker, nekdanji anglikanski duhovnik, ki se je spreobrnil v katoliško vero, s svojimi iskrivimi zapisi pogosto gostuje na straneh katoliškega spletnega portala Aleteia. V tokratnem prispevku se je lotil vzporednic med papežem Frančiškom in Jezusom.
Kot piše, ima katoliško Cerkev zelo rad, vendar se mu zdi, da se včasih preveč zapletamo v svoje katolištvo in ob tem kar pozabljamo, da naj bi v resnici stopali za Jezusom.
Preveč se osredotočamo na cerkveno politiko, dobra dela, svoje najljubše oblike češčenja, na družbena vprašanja, obliko bogoslužja, ki nam najbolj ustreza, ali pa na pot, po kateri mislimo, da bi morala stopati katoliška Cerkev, tako da preprosto spregledamo Jezusovo preprostost in lepoto njegovega evangelija. Tako zapredeni smo v lastne predstave o Kristusovi Cerkvi, da pogosto kar pozabimo na Jezusa samega.
Eden izmed največjih darov, ki ga je papež Frančišek naklonil Cerkvi, je to, da nas je popeljal h koreninam vere. Pomaga nam prepoznavati Jezusovo poslanstvo in služenje takšno, kakršno je v resnici. Ameriški duhovnik predstavlja sedem načinov, preko katerih nam sveti oče pomaga prepoznati pristni evangelij, ki živi in deluje v današnjem svetu.
1 Izreka kritiko verskim hinavcem
Papež Frančišek vzvišene prelate postavlja na stvarna tla in odpravlja njihovo domišljavost s preprostim veseljem in pozitivnimi dejanji. Duhovnikom naroča, naj vozijo preproste avtomobile, živijo na preprost način in naj grešnikov ne obsojajo preostro. Graja tiste, ki jih je grajal tudi Jezus: samooklicane pravičnike, tiste s »privzdignjenim« nosom, legalistične verske voditelje.
2 Pristopa k ubogim
Frančiškovo nenehno poudarjanje ubogih je odmev srčike Jezusovega sporočila in služenja. Jezus je prišel h grešnikom in k izobčenim, njegove besede in dejanja pa so nenehno izkazovale Božje usmiljenje potrebnim. Z uveljavljanjem tega temeljnega sporočila papež Frančišek spominja svet na bistvo krščanskega oznanila.
3 Papež Frančišek sprejema revščino
Jezus je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« V osrčju Jezusovega uboštva je bila odpoved vsemu posvetnemu in popolna predanost njegovemu nebeškemu Očetu. S preprostostjo svojega življenja papež Frančišek opominja svet, da je moramo Boga ljubiti bolj kot kar koli drugega.
4 V ljubezni ohranja resnico
Papež Frančišek ohranja vse nauke in zapovedi katoliške Cerkve, vendar nas ob tem opominja, da te resnice služijo večjemu cilju: odrešenju duš. Ko so Jezusa grajali, da krši pravila, je dejal: »Sobota je ustvarjena za človeka in ne človek zaradi sobote.« To ne pomeni, da pravila niso potrebna, vendar jih moramo včasih obiti, da dosežemo nekaj boljšega.
5 Papež Frančišek izziva svet
Posvetni človek preprosto misli, da je na svetu zaradi užitka, oblasti, uspeha in prestiža. Papež Frančišek pa to obrne na glavo in nas uči, da te vrednote prinašajo smrt, ne pa življenja. Jezus prav tako obrača posvetna merila in predstavlja nov pogled na svet.
6 Papež Frančišek je misijonar usmiljenja
Znova preberite evangelij in skušajte ugotoviti, kolikokrat Jezus omenja besede »usmiljenje«. Usmiljeni Samarijan se je »usmilil«. Jezus se je usmilil grešnice. Oče se je usmilil izgubljenega sina. Papeževo nenehno omenjanje usmiljenja odseva usmiljenje, ki ga je Jezus vedno izkazoval vsem, ki so iskali njegovo pomoč. To usmiljenje takoj odpušča in je pravično. Papež Frančišek dokazuje, da enako usmiljenje deluje tudi v svetu.
7 Papež živi kot služabnik, ki se daruje
Jezusovo življenje je bilo eno samo utelešeno žrtvovanje. V vsakem trenutku je živel in na koncu tudi umrl za druge. Papež Frančišek v papeževanje vnaša služenje. Stopa po stopinjah svojih dveh predhodnikov in nenehno izkazuje, kaj pomeni biti »Božji služabnik«. Kot je rekel Jezus: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino zs mnoge.«
Papež Frančišek je v svojem življenju deležen karizme za oznanjevanje Kristusovega evangelija. Evangelij živi na način, da ga lahko posnema ves svet in spodbuja katoličane, naj sledijo njegovemu zgledu, da bi lahko postali resnični kristjani –»mali Kristusi« v svetu.
Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia
Kot piše, ima katoliško Cerkev zelo rad, vendar se mu zdi, da se včasih preveč zapletamo v svoje katolištvo in ob tem kar pozabljamo, da naj bi v resnici stopali za Jezusom.
Preveč se osredotočamo na cerkveno politiko, dobra dela, svoje najljubše oblike češčenja, na družbena vprašanja, obliko bogoslužja, ki nam najbolj ustreza, ali pa na pot, po kateri mislimo, da bi morala stopati katoliška Cerkev, tako da preprosto spregledamo Jezusovo preprostost in lepoto njegovega evangelija. Tako zapredeni smo v lastne predstave o Kristusovi Cerkvi, da pogosto kar pozabimo na Jezusa samega.
Eden izmed največjih darov, ki ga je papež Frančišek naklonil Cerkvi, je to, da nas je popeljal h koreninam vere. Pomaga nam prepoznavati Jezusovo poslanstvo in služenje takšno, kakršno je v resnici. Ameriški duhovnik predstavlja sedem načinov, preko katerih nam sveti oče pomaga prepoznati pristni evangelij, ki živi in deluje v današnjem svetu.
1 Izreka kritiko verskim hinavcem
Papež Frančišek vzvišene prelate postavlja na stvarna tla in odpravlja njihovo domišljavost s preprostim veseljem in pozitivnimi dejanji. Duhovnikom naroča, naj vozijo preproste avtomobile, živijo na preprost način in naj grešnikov ne obsojajo preostro. Graja tiste, ki jih je grajal tudi Jezus: samooklicane pravičnike, tiste s »privzdignjenim« nosom, legalistične verske voditelje.
2 Pristopa k ubogim
Frančiškovo nenehno poudarjanje ubogih je odmev srčike Jezusovega sporočila in služenja. Jezus je prišel h grešnikom in k izobčenim, njegove besede in dejanja pa so nenehno izkazovale Božje usmiljenje potrebnim. Z uveljavljanjem tega temeljnega sporočila papež Frančišek spominja svet na bistvo krščanskega oznanila.
3 Papež Frančišek sprejema revščino
Jezus je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« V osrčju Jezusovega uboštva je bila odpoved vsemu posvetnemu in popolna predanost njegovemu nebeškemu Očetu. S preprostostjo svojega življenja papež Frančišek opominja svet, da je moramo Boga ljubiti bolj kot kar koli drugega.
4 V ljubezni ohranja resnico
Papež Frančišek ohranja vse nauke in zapovedi katoliške Cerkve, vendar nas ob tem opominja, da te resnice služijo večjemu cilju: odrešenju duš. Ko so Jezusa grajali, da krši pravila, je dejal: »Sobota je ustvarjena za človeka in ne človek zaradi sobote.« To ne pomeni, da pravila niso potrebna, vendar jih moramo včasih obiti, da dosežemo nekaj boljšega.
5 Papež Frančišek izziva svet
Posvetni človek preprosto misli, da je na svetu zaradi užitka, oblasti, uspeha in prestiža. Papež Frančišek pa to obrne na glavo in nas uči, da te vrednote prinašajo smrt, ne pa življenja. Jezus prav tako obrača posvetna merila in predstavlja nov pogled na svet.
6 Papež Frančišek je misijonar usmiljenja
Znova preberite evangelij in skušajte ugotoviti, kolikokrat Jezus omenja besede »usmiljenje«. Usmiljeni Samarijan se je »usmilil«. Jezus se je usmilil grešnice. Oče se je usmilil izgubljenega sina. Papeževo nenehno omenjanje usmiljenja odseva usmiljenje, ki ga je Jezus vedno izkazoval vsem, ki so iskali njegovo pomoč. To usmiljenje takoj odpušča in je pravično. Papež Frančišek dokazuje, da enako usmiljenje deluje tudi v svetu.
7 Papež živi kot služabnik, ki se daruje
Jezusovo življenje je bilo eno samo utelešeno žrtvovanje. V vsakem trenutku je živel in na koncu tudi umrl za druge. Papež Frančišek v papeževanje vnaša služenje. Stopa po stopinjah svojih dveh predhodnikov in nenehno izkazuje, kaj pomeni biti »Božji služabnik«. Kot je rekel Jezus: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino zs mnoge.«
Papež Frančišek je v svojem življenju deležen karizme za oznanjevanje Kristusovega evangelija. Evangelij živi na način, da ga lahko posnema ves svet in spodbuja katoličane, naj sledijo njegovemu zgledu, da bi lahko postali resnični kristjani –»mali Kristusi« v svetu.
Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia