Dvodnevna (21. in 22. novembra) plenarna seja Slovenske škofovske konference, ki so se je v Ljubljani poleg domačih škofov udeležili tudi predstavniki škofovskih konferenc Italije (Eugenio Ravignani), Hrvaške (Josip Mrzljak) ter Bosne in Hercegovine (Pero Sudar), je v središče postavila razpravo o uresničevanju in implementaciji posinodalne apostolske spodbude papeža Frančiška Radost ljubezni v Cerkvi na Slovenskem.

Kot je na tiskovni konferenci ob sklepu seje dejal predsednik SŠK, novomeški škof Andrej Glavan, na ravni škofovske konference pripravljajo posebne smernice, ki bi duhovnikom pomagale pravilno razlagati in uresničevati tiste dele spodbude, ki terjajo od njih veliko odgovornost pri razločevanju posameznih primerov družin v kriznih razmerah (8. poglavje). V ta namen so že pripravili osnutek, ki ga bodo duhovnikom v obliki vprašalnika poslali v presojo, na podlagi odzivov »s terena« pa bodo dokončno oblikovane smernice, kakršne pripravljajo tudi drugo na ravni škofovskih konferenc.

Na seji so si škofje izmenjali tudi prve izkušnje pri uvajanju t. i. hitrega postopka za ugotavljanje ničnosti zakona, ki ga je predpisal sedanji papež. Po besedah škofa Glavan je bilo v njegovi škofiji na tej podlagi vloženih 12 zahtevkov, dva sta že rešena. Uresničevanje spodbude Radost ljubezni bo po napovedih prinesla spremembe in novosti tudi na področje priprave mladih na prejem zakramenta svetega zakona.

Spodbudo Radost ljubezni je, kot je dejal predsednik SŠK, treba razumeti kot nadgradnjo, razvoj dosedanjega učenja Cerkve in ne prelom z njim. Vzpostavlja pravo pot naproti ljudem in družinam v stiski. Ne smemo pa je skrčiti na tisti del, ki govori o kriznih okoliščinah, temveč jo moramo imeti pred očmi v celoti kot dokument, ki bistveno prispeva k vzgoji za zakon. Radost ljubezni bo zato odmevala tudi v novem katehetskem načrtu, ki bo pri posredovanju vere skušal čim bolj vključiti celotne družine.



Člani SŠK so se seznanili tudi z Letnim poročilom katoliške Cerkve v Sloveniji za leto 2016, ki ponuja pregled pastoralnega, dobrodelnega in družbenega dogajanja za obdobje 2005–2015.

»Zavedamo se, da v Cerkvi deset let ni dolga doba, vseeno pa nam omogoča, da dobimo dober vpogled v škofijska in župnijska občestva ter stanje krščanstva v Sloveniji,« je v uvodu poročila zapisal predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, in nadaljeval, da statistika, ki jo prinaša poročilo, »ni cilj, temveč le pripomoček našega pastoralnega, karitativnega in bogoslužnega delovanja, s katerim izmerimo srčni utrip naših župnij, skupin, ustanov in uradov«. Za številkami, grafi in preglednicami so namreč »obrazi na tisoče Slovenk in Slovencev, ki v naši skupnosti začenjajo svojo izobraževalno pot ali v zakramentih najdejo Božjo tolažbo. Koliko mladih začenja v katoliških šolah svojo življenjsko ali študijsko pot in koliko ostarelih najde v naših domovih nov dom in novo družinsko okolje!« Predsednik SŠK je prepričan, da bo tudi letošnje letno poročilo za marsikoga »zanimivo popotovanje v neznani svet, za druge pa dobro znana podoba naše verske skupnosti«. Obojim pa polaga na srce »veliko mero ponižnosti, da se ne bi prepustili napuhu 'vsevednosti' in postavljanju končnih sodb, ampak da bi pravilno interpretirali in razumeli predstavljena dejstva«.

In kaj kažejo ta dejstva? Na nekaterih področjih podatki kažejo na upadanje, drugod na veliko in hitro rast. Navedimo le nekaj bistvenih statističnih podatkov iz Letnega poročila katoliške Cerkve 2016, ki, kot že zapisano, večinoma zajema desetletno obdobje.

Število katoličanov se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 66.822. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2005 in 2015 zmanjšalo za 1.876 (zmanjšanje za skoraj 15 odstotkov), na drugi strani pa se je v minulem desetletju število rojstev povečalo za 2.233. Razlika v desetletju 2005–2015 med rojstvi in krsti znaša 89.878 otrok. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov katoliške Cerkve, kot opozarjajo avtorji letnega poročila, ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. V Franciji se je število krstov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za skoraj četrtino, v Nemčiji pa med letoma 2000 in 2013 skoraj 30 odstotkov. Stopnja zmanjševanja krstov v Sloveniji je torej v enakem obdobju za polovico nižja kot v dveh največjih evropskih državah.

Število škofijskih in redovnih duhovnikov se je v obdobju 2005–2015 zmanjšalo za 132, od tega za 113 škofijskih in 19 redovnih duhovnikov. V navedenem obdobju je bilo posvečenih 91 škofijskih duhovnikov, umrlo pa jih je 178. Leta 2005 je bilo v Sloveniji 83 škofijskih bogoslovcev, leta 2015 pa 51 (najnižje število so zabeležili leta 2011, ko so imele vse slovenske škofije 48 bogoslovcev). Drugačen trend pa je pri redovnikih: od leta 2009 se gibanje obrača navzgor in se število posvečenih redovnikov povečuje. Povečalo se je tudi število stalnih diakonov in drugih laikov, ki so dejavni v pastoralnem življenju Cerkve. Povprečno število katoličanov na duhovnika v Sloveniji je v evropskem povprečju (1.559) in je primerljivo s številom v sosednjih državah. V svetovnem merilu je sicer povprečje 3.019 katoličanov na duhovnika

Med letoma 2005 in 2015 se je bistveno povečalo število laiških katehistinj in katehistov, in sicer s 350 na 673. Močan upad pa v Cerkvi na Slovenskem beležijo med redovnicami, saj se je njihovo število v tem obdobju zmanjšalo skoraj za četrtino (s 660 na 498). Leta 2012 je število katehistinj in katehistov prvič preseglo število redovnic. Tudi zmanjševanje števila redovnic je sicer evropski pojav, ki je zajel vse države stare celine z izjemo Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Estonije, Gruzije, Latvije, Makedonije in San Marina.

Omenili smo že, da se je v Sloveniji kljub povečevanju števila rojstev zmanjšalo število krstov. Enak trend letno poročilo ugotavlja tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Če je bil leta 2003 količnik razlike med cerkvenimi in civilnimi porokami 1,8, je bil ta leta 2014 2,35. Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.495 leta 2005 na 2.420 v letu 2015 (upad za okoli 30 odstotkov).

Na nekaterih področjih pa je v analiziranem desetletnem obdobju opazen velik napredek, na primer na področju vzgoje in izobraževanja. Število vpisanih v vse stopnje katoliških šol in zavodov je leta 2005 znašalo 2.756, leta 2015 pa 3.907, kar pomeni skoraj tretjinsko rast. Na področju socialne skrbi za starejše in onemogle pa je ta rast še bistveno večja: vpis v domove za ostarele se je v desetih letih povečal s 184 na 1045 varovancev, torej za skoraj šestkrat. V ta okvir moramo umestiti tudi karitativno dejavnost. Cerkve. V okviru mreže Karitas je lani sodelovalo skoraj 11.000 prostovoljcev, ki so skupaj opravili skoraj 610.000 ur prostovoljnega dela, z zbranimi sredstvi za materialno pomoč pa skupaj pomagali več kot 102.000 ljudem v stiski.

Ker slovenski duhovniki postajajo vse pogosteje tarče napadov, ropov in tatvin, letošnje poročilo prvič prinaša tudi policijsko statistiko: v zadnjih desetih letih se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo več kot 2.300 tovrstnih kaznivih dejanj.

Fotografije: Tatjana Splichal

VIDEO: