Maja Jerkič, mama šestih otrok

V prvih treh do petih letih šolanja sem jih spremljala tako, da sem preverjala delo v šoli in naloge. To je bilo odvisno tudi od otroka. Če je bilo treba, sem dodatno kaj razložila in preverila znanje pred testom. Večinoma niso imeli učnih težav, sem pa morala biti dosledna pri preverjanju, ali opravljajo šolske obveznosti. Od petega razreda naprej sem jih počasi spuščala in le preverjala ocene. Če se otrok ni hotel učiti, sem pustila, da je dobil slabo oceno, kar je najbolj učinkovalo in se je iz izkušnje naučil posledice. Slaba ocena je bila vedno posledica lenobe. Spodbujala sem ga, da si sam naredi urnik učenja. Je pa res, da je bilo izkušenj s slabimi ocenami malo. Največji napor je zame vztrajanje pri urejenosti: zvezki, lepa pisava, torba, urnik ... In jutranje vstajanje.

Milena Novak, mama osmih otrok

Vsak otrok je svet znanja osvajal drugače in ko sem prepoznala sposobnosti otroka...