V edinstveni slovenski seriji študent Aleks Birsa Jogan raziskuje globine vere in odgovarja na vprašanja, ki se porajajo v mislih mladih. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o njenem nastajanju. Težkih, seveda.

Recimo, da serija Težka vprašanja o Bogu ne obstaja. Kako ravnaš, ko se srečaš z vprašanji o Bogu in Cerkvi, na katera ne znaš odgovoriti?

Poskušam poiskati odgovor – ker sem človek, ki se ne zadovolji samo s tem, da neko dejstvo obstaja, ampak mora raziskati ozadje, argumente in predvsem stremi k temu, da se stvari logično skladajo. Občutke, ki se pojavljajo v meni, rad povežem z razumom. Zato poiščem kakšno knjigo, recimo Katekizem ima ogromno odgovorov, pa kakšen cerkveni dokument, poljudne knjižice, s podobnimi vprašanji se ukvarjajo tudi tuji youtuberji … Včasih kaj vprašam tudi kakšnega teologa, duhovnika, tudi pri različnih skupinah, ki sem jih obiskoval, smo odpirali takšna vprašanja.

FOTO: Siniša Kanižaj

Od kod ideja, da potrebujemo serijo, ki odgovarja na taka vprašanja?

Že dlje časa opazujem in zaznavam, da imajo ljudje vprašanja oz. da ne poznajo temeljnih stvari. Ogromno tega je med mladimi (in tudi drugimi) katoličani, ki zato vero živijo iz navade, iz tradicije. Stvari nimajo ozaveščenih na razumski ravni – zakaj je neko stvar, ki jo spodbujamo, dobro tudi početi.

Srce in razum sta, tako nekako je rekel papež Janez Pavel II., dve peruti vere. Če stvari, ki jih začutiš, doživiš ob molitvi in zakramentih, ne znaš razumsko ozavestiti, lahko tudi zaideš. Tudi to se dogaja. Človek marsikaj doživlja, vprašanje pa je, ali je to pravilno interpretiral.

Srce in razum sta, tako nekako je rekel papež Janez Pavel II., dve peruti vere.

Mislim, da v našem prostoru manjkajo take vsebine, obenem pa je po njih velika potreba. Nekateri namreč težko sami preidejo do literature, ker jih ne privlači ali se z njo ne znajdejo. Že da veš, kam pogledati, potrebuješ nekaj znanja, kaj šele, da stvari med branjem razumeš. Navadno so te zadeve tudi zelo strokovno napisane.

Komu je torej namenjena serija Težka vprašanja o Bogu? S kom v mislih jo ustvarjate?

Namenjena je študentom, mogoče tudi že starejšim srednješolcem, ki so aktivni v Cerkvi (npr. hodijo k maši, so vključeni v kakšno aktivnost), manjka pa jim še ta preskok, da bi stvari, ki jih doživljajo, še razumsko uzavestili.

FOTO: Siniša Kanižaj

Zakaj ste izbrali video format? Ste z ekipo kaj razmišljali, da bi bile te vsebine za mlajšo publiko še bolj dobrodošle tudi na TikToku ali v obliki kratkih pokončnih videov na YouTubu?

Dejstvo je bilo, da mora biti nekaj interaktivnega, posnetega, z animacijo. Mlajšo generacijo veliko bolj pritegne nekaj takega kot popisana stran – žal skoraj nihče ne bere dolgih člankov, tako pač je, realnosti se je treba prilagoditi. Vprašanje pa je bila predvsem dolžina. Tri do štiri minute so nekako meja, dolge pogovorne oddaje imajo drugo publiko. Izziv je bil, kako obsežne tematike, o katerih bi lahko pripravili dolgo oddajo, spraviti v nekaj minut. Kako povedati samo bistvene stvari, na račun dolžine kaj pomembnega tudi izpustiti … Včasih zato kaj zveni površinsko, malo netočno, ampak nekje je treba začeti, da poslušalec sploh vstopi na področje. Začeti je treba tam, kjer človek trenutno je.

Poznamo te bolj kot pisca. Ti je bilo v izziv sodelovati v projektu, v katerem si moral stopiti pred kamero?

V resnici ja. Precejšnji izziv mi je fotografirati ali snemati se. Najraje sem za svojo mizo, pri miru, v miru. Še vedno mi je bliže pisanje – pri njem imaš čas za premislek in popravljanje, ko snemaš, pa marsikaj narediš drugače, kot bi želel. Ko je posneto, je posneto, ne moreš vsakih nekaj sekund začeti znova. Seveda pa mi je tudi težko gledati samega sebe, do sebe smo ljudje pač kritični in zahtevni.

O Bogu, veri in Cerkvi si lahko zastavimo nešteto težkih vprašanj. Kako ste se odločili, na katera boš skušal odgovoriti v seriji?

Z urednico sva pripravila vsak svoj seznam vprašanj, ki so se nama zdela najpomembnejša. To sva predebatirala in pretresla ter naredila seznam 20 vprašanj. Ko sem začel brskati po literaturi, so se stvari še dodatno izluščile. Tudi vrstni red epizod se je prečiščeval sproti.

FOTO: Siniša Kanižaj

Lahko opišeš, kako si se lotil raziskovanja, iskanja odgovorov na vprašanja? Kako ti je bil pri tem v pomoč prof. dr. Bogdan Dolenc?

Za vsako vprašanje sem poiskal literaturo in pripravil vsebino videov. Kjer se mi je zataknilo, ko česa nisem našel ali razumel, sem se obrnil na ljudi, ki se s tem področjem ukvarjajo. Veliko sem se naslanjal na Katekizem, tudi Youcat (katekizem za mlade) in kompendij. Našel sem tudi kak članek, intervju ali kaj podobnega. Iz gradiva sem včasih dobil tudi ideje, kako zadeve pojasniti, kako kaj prevesti iz cerkvenega jezika v jezik ljudi. Ko so bila besedila napisana, jih je pregledal prof. Dolenc in dodal pripombe in predloge, ki sem jih potem upošteval.

Včasih mi je takoj kliknilo, včasih pa sem po več urah odnehal in nadaljeval naslednji dan.

Video traja nekaj kratkih minut, zadaj pa je precej več dela. Koliko časa ti je vzela priprava vsebine posameznega filmčka?

Snemanje je še najkrajša stvar. Priprava besedila pa mi je vzela povprečno en delovni dan ali več na epizodo. To je proces – poiščeš literaturo, prebereš zadeve, si izpisuješ … Potem pa ugotavljaš, kako to na razumljiv način povedati. Včasih mi je takoj kliknilo, včasih pa sem po več urah odnehal in nadaljeval naslednji dan. No, to je prvi del, potem pa sledijo popravki, komunikacija, vnašanje popravkov, branje in vaja pred snemanjem.

Za začetek si skušal odgovoriti na vprašanji, ali lahko dokažemo, da Bog obstaja, in kako naj živimo v grešni Cerkvi. Nam lahko namigneš, o čem bo govora v prihodnjih epizodah?

V bistvu je kar nekaj različnih tematik. Odgovarjam na dogmatična vprašanja v zvezi z evharistijo, posmrtnim življenjem, grehom; na bolj, recimo temu, družbena vprašanja, kot je bilo »kako naj živimo v grešni Cerkvi«; moralna vprašanja, npr. o istospolni usmerjenosti itd.

Ob začetku serije je napovedanih 20 videov. Je to vse ali lahko pričakujemo še kakšno sezono? Vprašanj zlepa ne zmanjka …

Vprašanj ne zmanjka, ne. Zaenkrat smo to zastavili kot enkraten projekt, potem pa bomo videli, kakšni bodo odzivi in pripravljenost nadaljevati.