Zlasti po zaslugi nove predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, ki je z delom intervjuja za tednik Mladina, ki se je nanašal predvsem na ločenost države in verskih skupnosti, dvignila precej prahu. »Katoliška cerkev se lahko politično udejstvuje, vsaka inštitucija se lahko, vendar le do določene stopnje,« je dejala med drugim.

Koalicija za ločitev države in Cerkve

Tudi v preteklosti so konkretni dogodki večkrat sprožali pozive javnosti, s katerimi so želeli zlasti Rimskokatoliški cerkvi rezati peruti. Pred skoraj natanko desetletjem je Koalicija za ločitev države in Cerkve (njen vodja je bil Vlado Began, vidnejša člana pa Vesna Vuk Godina in Srečo Dragoš) denimo s peticijo zahtevala »prenehanje financiranja Cerkve«.

Izločitev Teološke fakultete

Ista koalicija je pred petimi leti s peticijo zahtevala izločitev Teološke fakultete iz ljubljanske univerze. Zakaj? Ker je, po njihovem, »ta fakulteta kot cerkvena organizacija del javnega (državnega) sektorja Slovenije, česar zaradi ustavnega načela ločenosti države in verskih skupnosti ne sme biti«, in ker »ta fakulteta kot del javnega (državnega) sektorja v imenu države širi in brani katoliško vero, torej javna inštitucija, kot je TeoF oziroma UL, ni versko nevtralna in je celo misijonarska«.

Blagoslov šolskih prostorov

Konec leta 2017 pa je veliko prahu v javnosti dvignil tudi blagoslov prostorov Podružnične osnovne šole Polica. Tedaj je šolska ministrica Maja Makovec Brenčič šolo prijavila inšpektoratu (ta ni ugotovil kršitve zakonodaje), tema pa je pospešek dobila v predvolilni kampanji, ko so se o njej izrekali predsedniški kandidati. »Vernik« Marjan Šarec je blagoslovu nasprotoval.

Odziv Akademskega društva Pravnik

Tedaj se je oglasilo tudi Akademsko društvo Pravnik in v odzivu zapisalo, da načela ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države ni mogoče razlagati na način, da bi to pomenilo njihovo izločitev iz družbe, in da je tudi Ustavno sodišče (US) v odločbi z dne 19. januarja 2017 zelo jasno zapisalo, da je vključevanje verske tradicije v javno oziroma celo državno sfero povsem dopustno.

»Po mnenju US je namreč povsem dopustno, da so denimo dela prosti dnevi določeni na podlagi tradicionalno uveljavljenega obhajanja verskih praznikov. V odločbi z dne 15. aprila 2010 pa je US tudi zapisalo, da verska in svetovnonazorska nevtralnost države ni ovira za sodelovanje s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi,« je tedaj opozorilo Akademsko društvo Pravnik.

Bistvene sestavine načela ločitve

Po njegovem je Ustavno sodišče v odločbi z dne 19. novembra 2003 opredelilo bistvene sestavine načela ločitve države in verskih skupnosti, in sicer: da se država ne veže na nobeno veroizpoved; da ni državne religije ali državne Cerkve; in da so Cerkve in druge verske skupnosti v svojih zadevah samostojne.

»Spoštujemo načelo ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države in nasprotujemo razglasitvi katere koli Cerkve ali druge verske skupnosti ali svetovnega nazora kot državnega. Opozarjamo, da je kot državni vrednosti nazor prav tako nedopustno razglasiti ateizem, agnosticizem … Zagovarjamo pluralističen pristop, ki kot edini nevtralni spodbuja spoštovanje, sobivanje in prisotnost vseh ver in svetovnih nazorov v javnem življenju,« so tedaj še zapisali v Akademskem društvu Pravnik.

Nadškof na Pohodu za življenje

Oktobra lani pa je burila duhove navzočnost ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta na Pohodu za življenje v Ljubljani. Takoj so kvišku skočili v Levici in na družbenem omrežju zapisali: »Njegovo podporo shodu razumemo kot še posebej neprimerno vtikanje ene od verskih skupnosti v državljansko pravico, ki jo jamči slovenska ustava.«

In še bi lahko v nedogled naštevali primere napadov na Katoliško cerkev pod krinko spoštovanja 7. člena ustave ...

In danes? Peticija za »dosledno spoštovanje ustave RS«

Vštric z nedavnimi besedami Urške Klakočar Zupančič pa se je nedavno na spletu pojavila peticija, ki jo je doslej – v dobrem tednu dni – podpisalo nekaj manj kot 7000 ljudi, zahteva pa »dosledno spoštovanje ustave RS«, kar se ločenosti države in verskih skupnosti tiče, in nato naniza sedem zahtev, v primeru neukrepanja vlade pa grozi celo z referendumom.

Zahteve iz peticije

Zahteve iz peticije so: takojšnja deprivilegizacija RKC, konec državnega financiranja plač uslužbencev RKC, RKC naj financirajo njeni deklarirani verniki, konec napada na ženske reproduktivne pravice, ponovna vzpostavitev urada za verske skupnosti, spoštovanje davčne zakonodaje in imenovanje komisije za preiskavo spolnih zlorab v RKC.