FOTO: Pexels.


Da je delo predvsem Božji blagoslov (in ne kazen za izvirni greh) najbolje vedo tisti, ki so ostali brez službe. Z delom lahko razvijamo talente, ki smo jih prejeli od Boga, in tako poskrbimo za stvarstvo, zase in za druge.

»Delo je ustvarjanje. Bog je Stvarnik in mi smo ustvarjeni po njegovi podobi,« pravi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. »Zato je delo sodelovanje s tem, kar je božje.«

A delo je po izgonu iz raja zaznamovano z izvirnim grehom. »Ko človek misli, da je s svojo ustvarjalno-delovno močjo in vnemo kakor Bog, se po človeku manifestira prvotni greh, ki je greh upora zoper Boga. To lahko opažamo v vsej zgodovini. S svojim delom zato lahko ali izboljšujemo in polepšujemo sebe in stvarstvo, ali pa ju uničujemo in ogrožamo,« opozarja Štuhec.

Je bilo življenje v raju, kar se tiče dela, manj stresno? Bomo v nebesih delali ali bodo tam večne počitnice?

»Kako je bilo v raju, ne vemo. Gotovo pa je vprašanje dela in počitka ali nedela vezano na doživljanje časa in prostora, in v raju ter v večnosti ni ne enega ne drugega. Naše predstave tako ne sežejo onkraj omejenosti s časom in prostorom. A gotovo to ne bo lagodno in brezposelno življenje, ampak življenje v polnosti, izpopolnjenosti. V nebesih tudi ne bo več grožnje, da bi zapadli v posledice izvirnega greha, torej v to, da bi hoteli biti kakor Bog.«

Realnega učinka ne moremo meriti po točkah

Tudi sedaj, ko mnogi delamo od doma, s svojim delom ne skrbimo le zase, ampak tudi za širšo družbo. »Z delom človek izpolnjuje in izpopolnjuje samega sebe in ljudi okrog sebe,« pomen dela opiše Štuhec.

»Zato je velika razlika, ali delamo stvari, ki jih radi delamo, ali pa nekaj, v kar smo prisiljeni. Seveda je v vsakem poklicu in življenju treba narediti tudi tisto, kar nam ne leži. A ključno je, da smo s svojim delom v jedru zadovoljni.«


Dr. Ivan Štuhec. FOTO: Primož Lavre.

Če smo zadovoljni, smo tudi bolj ustvarjalni in delo lahko opravimo odlično, kar ima tudi širši družbeni učinek, meni Štuhec. »Če nekdo odlično opravi svoje delo, to pomeni, da smo z njegovim delom vsi zadovoljni in ga za to tudi pohvalimo.«

Kazalec odličnosti pa ne more biti papirnati konstrukt, kot je danes recimo v akademski sferi, opozarja Štuhec. »Realnega učinka ne moremo meriti po točkah in merilih, ki nimajo nobene zveze s konkretnim življenjem.«

Slovenske in vzgojne stranpoti

Za Slovence velja, da smo delavni, meni Štuhec, a ta pregovorna slovenska delavnost lahko zapade v deloholištvo.


FOTO: Pexels.

Ob tem lahko prihaja tudi do nevarnosti, da nekdo sebe vrednoti zgolj skozi delo in svoje delovne dosežke, pri tem pa zanemari odnose, ki so pomembni pri vsakem delu. »Žal je deloholikov kar veliko, pretežno pri moški populaciji.«

Jezusovo delo je bilo oznanjanje

Leta 1955 je papež Pij XII. prvi maj razglasil za praznik svetega Jožefa Delavca. Tudi zato, da bi poudaril Stvarnikov prvotni namen glede dela in da bi kristjanom za zgled postavil anonimnega nazareškega tesarja.

Kaj se lahko glede dela naučimo pri Jezusu, ki je bil Jožefov učenec? »Kot otrok je Jezus verjetno v okviru svoje družine delal vse tisto, kar so takrat delali otroci. V času javnega delovanja pa je bilo njegovo delo 'oznanjanje Božjega kraljestva'. K temu je spadala molitev in oznanilo, danes bi rekli kateheza ter skrb za skupnost. Svoje oznanilo je podkrepil s karitativno in zdravilsko dejavnostjo. Verjetno pa je tudi kdaj skupaj z apostoli povlekel mreže na čoln in pobiral ribe iz mrež ter jih na obali sušil. Gotovo je sodeloval pri vsakdanjih opravilih.«


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (18/2021).