Chiara Amirante, ženaprodornega pogleda, širokega nasmeha in z življenjsko zgodbo, ki me je obbranju knjige v italijanskem izvirniku lansko poletje močno pretresla, je bilaz duhovnikom don Davidom ta konec tedna naša gostja v Sloveniji. Hvaležen sem,da sem ju lahko spoznaval tudi osebno.

Presunjen sem bil nad tistim,kar Bog od nje želi in kar ji v zameno daje. Ko sestavim njeno zgodbo s pomočjoknjige, ki jo je napisala, njenih besed in stanja velikih telesnih in duhovnihpreizkušenj, v katerih se velikokrat nahaja. Na večerni predstavitvi knjige namje zaupala, da je bila še dober teden nazaj čisto brez vsakršnih moči in da jeob ponovnem DA Bogu doživela nov čudežen in zdravilen Božji dotik. 

Pred očmi se mi rišepodoba izredno preizkušane, a tudi nadvse blagoslovljene žene. Zdi se mi,kot  da jo Jezus pridružuje svojemutrpljenju na križu, po drugi strani pa ji daje velike milosti, da lahko rešujemnoge, ki so duhovno mrtvi. V zadnjih petindvajsetih letih je pomagala stotinamin tisočem obupanih, duhovno ranjenih, izgubljenih. Skupnost Nova obzorja, kijo je ustanovila, se v Italiji močno širi in kaže sadove brezpogojnega zaupanjav Boga. Seveda hudi duh ne ostaja ravnodušen, ko mu nekdo iz rok trga žepridobljene duše (prizori iz knjige na to temo so pretresljivi), a še tolikobolj je vidna učinkovitost goreče molitve, po kateri demoni zapuščajo zaseženeosebe. Močno pa me je nagovoril tudi njen odprt, spoštljiv in ljubeč odnos dosogovornika. Posvetila se je vsakemu, ki jo je prosil za avtogram v njeniknjigi. 

Chiara nam je dalanasvet, po katerem bomo postali učinkovito orodje v Božjih rokah: redna molitevsrca, življenje iz premišljevanja Božje besede, medsebojno spoštovanje inljubezen, pričevanje o Božji ljubezni. V meni odzvanjajo njene besede, zakaj jesploh šla na to drzno pot »slepega« zaupanja Bogu in borbe za najbolj ranjeneduše. Zato, ker je želela, da bi vsi ljudje okusili, kako veliko in resnično jeveselje, ki ga daje Bog. 

Če smo vsi ljudjebitja, ki neskončno hrepenimo po veselju in sreči (saj smo ustvarjeni po podobiBoga, ki je izvir vsega veselja), in če se nam je Bog v Jezusu res razodel kotljubeči in usmiljeni Bog, potem se velja kar se da potruditi, da bomo že tusegali po Božjem veselju in ga delili čim bolj radodarno z našimi bližnjimi. Boljse bom približeval Jezusovi brezmejni ljubezni, bolj bom deležen njegovegakriža in vstajenja. Chiara je trden dokaz za to. Neutrudna (rekel bi celo»nora«) pričevalka za Jezusa, ki je odrešenik nas vseh in ki dela čudeže vživljenjih tistih, ki se mu predajo. 

Želim si, da me njenzgled »akcije in kontemplacije« ustavi, da bom svoje srce obrnil tja, kamorzares spada: k Bogu. Saj na koncu ostane ena sama stvar in to je (kot pravinaslov njene knjige): ljubezen. Chiara Amirante je njen pretresljivi navdih, kise je sprehodil tudi v naših krajih.

Simon Purger