Slovenska škofovska konferenca (SŠK) vsako leto izda poročilo s podatki, iz katerih lahko razberemo trende, ki se kažejo v slovenskih župnijah. Generalni tajnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec je ob tem za Družino povedal: »Slovenski verniki se vedno bolj zavedajo, da Cerkev in vera nista samo `last´ duhovnikov ali škofov, ampak pripadajo tudi njim, zato morajo zanjo prevzeti svojo odgovornost. To še posebej velja tam, kjer župnije nimajo več duhovnika.«

Na Slovenski škofovski konferenci želijo z objavo podatkov v letnem poročilu spodbuditi vse vernike v Cerkvi, »da se začnejo dejavno ukvarjati s tistimi področji, kjer beležimo upad in okrepiti tisto delo, ki že sedaj daje dobre rezultate,« je še dodal Strehovec.

V nadaljevanju predstavljamo nekatere podatke iz letnega poročila, ki kažejo, kako se spreminjata slovenska družba in z njo Cerkev na Slovenskem.  

1. Upad cerkvenih porok 

Število sklenjenih krščanskih zakonov se je z 2.915 leta 2011 zmanjšalo na 1.805 v letu 2021, kar je dobrih 21 odstotkov manj. Delež cerkvenih porok je bil leta 2021 glede na civilne 30,51-odstoten, medtem ko je bil še leta 2011 43,7-odstoten. Medtem ko se delež cerkvenih porok zmanjšuje, pa se je v zunajzakonski zvezi po podatkih Statističnega urada RS leta 2000 rodilo 6747 otrok (37,11 odstotka), leta 2021 pa 10.958 (57,72 odstotka).

VIR: Letno poročilo SŠK

2. Vsak drugi otrok krščen

Leta 2011 je bilo vseh krstov (podatki o krstu otrok do 7 let, krsti katehumenov, dodani pa so tudi podatki za Vojaški vikariat) 13.621, leta 2020, ki ga je veliki meri zaznamovala epidemija covida-19, jih je bilo le 7.332, leta 2021 pa 10.113. Leta 2021 se je število krstov v primerjavi z letom 2020 tako povišalo za dobrih 35 odstotkov, v obdobju 2011–2021 pa se je njihovo število znižalo za skoraj 27 odstotkov. Med vsemi v Sloveniji rojenimi otroki leta 2011 jih je bilo dobrih 60 odstotkov tudi krščenih, leta 2021 pa se je ta delež znižal za skoraj desetino, na 50,8 odstotka. 

Približno polovica rojenih otrok v Sloveniji v letu 2021 je bilo krščenih. FOTO: Tatjana Splichal

Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2011–2021 znižalo z 10.059 na 8344, kar je približno 17-odstotni upad.

Število birm pa je v obdobju 2011–2021 z 10.317 prešlo na 8.817, kar je 14,5 odstotka manj. V omenjenem desetletju so najmanjši upad beležili v Nadškofiji Ljubljana (–3,24 odstotka), največjega pa v Škofiji Koper (-26,3 odstotka).

3. V času epidemije se je število nedeljnikov razpolovilo 

V zadnjih petih letih se je število nedeljnikov skoraj prepolovilo. Hud udarec verskemu obisku je namreč zadala epidemija in posledično zapiranje javnega življenja ter omejevanje udeležbe pri verskih obredih. Če je leta 2015 nedeljsko mašo obiskalo dobrih 217.000 vernikov, je njihovo število leta 2020 padlo na 102.000. V letu 2021 je prišlo do rahlega vzpona, saj se je obisk nedeljnikov povečal na dobrih 112.000. 

VIR: Letno poročilo SŠK

4. Povprečna starost duhovnikov se je v 10 letih dvignila za dobra štiri leta

V analiziranem desetletju 2011–2021 se je število škofijskih duhovnikov v Sloveniji zmanjšalo za dobrih 14 odstotkov. Leta 2011 jih je bilo 840, leta 2021 pa 721. Do največjega upada je prišlo v Nadškofiji Maribor (–19,4 odstotka), najmanjši pa je bil v Škofiji Novo mesto (–5,8 odstotka). V omenjenem obdobju se je povprečna starost duhovnikov z 58,1 leta zvišala na 62,63 leta.

Število slovenskih novomašnikov se je v letih 2011–2021 znižalo z devet na šest. V tem obdobju je bilo skupaj posvečenih 99 novih duhovnikov (škofijski in redovni duhovniki ter duhovniki v tujini in zamejstvu). Če je bilo v letih 2019 in 2020 posvečenih po šest duhovnikov, jih je bilo leta 1973 denimo 56, kar je največ od leta 1945 dalje.

Lanski štirje novomašniki. FOTO: Tatjana Splichal

V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje tudi 30 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. Leta 2011 je bilo v Katoliški cerkvi v Sloveniji 888 redovnic in redovnikov, leta 2021 pa je imela Slovenija 737 redovnic in redovnikov kar je 151 oseb ali 17 odstotkov manj. Najštevilčnejši redovni skupnosti sta bili redovna skupnost sester usmiljenk (HKL) z 72 članicami in don Boskovi salezijanci (SDB) z 71 člani.

5. Neprecenljiva pomoč laičnih sodelavcev

Ker je duhovnikov vse manj, povprečna starost obstoječih pa se viša, se v župnijah skozi laične sodelavce krepijo nove oblike pomoči, kot so denimo stalni diakoni ter katehistinje in katehisti. Število stalnih diakonov, ki vedno bolj prevzemajo vlogo pastoralnih pomočnikov na župnijah in škofijah, se opazno veča. V desetletju 2011–2021 se je njihovo število povečalo z 28 na 40.

VIR: Letno poročilo SŠK

V zadnjem desetletju je opazen tudi bistven porast laiških katehistinj in katehistov. Če jih je bilo leta 2012 550, je njihovo število leta 2021 naraslo na 633.

6. Vrača se oratorijski živžav, vse več tudi skavtov

Veselita tudi podatka, da se število oratorijev in otrok, ki se jih udeležujejo, spet počasi vračata na predkoronsko raven. V predkoronskem leta 2019 se je 319 oratorijev udeležilo 24.812 otrok. V letu 2020 se je število oratorijev zaradi epidemije zmanjšalo na 134, na njih pa je sodelovalo slabih 8000 otrok. V letu 2021 je po uradni statistiki Oratorija Slovenija njihovo število spet občutno naraslo, in sicer na 257 s skoraj 17 tisoč otroki, lani pa so po vsej Sloveniji izvedli že 295 oratorijev. Ocenjuje se, da se jih je udeležilo okrog 20.000 otrok.

Lanski oratorij v Bogojini. FOTO: Arhiv Župnije Bogojina

Pozitiven trend se nakazuje tudi pri članstvu Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), ki deluje od leta 1990. Gre za največjo mladinsko katoliško organizacijo v državi. Če je imela leta 2012 dobrih 4200 članov, jih ima danes že skoraj 5700.

7. Dobrodelnost združuje vse več ljudi

Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Ena od najbolj prepoznavnih oblik delovanja je Karitas, ki še zdaleč ni edina, saj številna društva in organizacije skrbijo za skupno uresničevanje karitativne razsežnosti evangelija. A če se osredotočimo zgolj na Karitas, je bilo v njihove različne programe v letu 2021 vključenih več kot 114 tisoč oseb. Karitas skozi te programe vsako leto pomaga s hrano, plačilom položnic, z rabljenimi oblačili in drugimi oblikami materialne pomoči več kot 20.000 družinam. V letu 2021 so denimo razdelili 3050 ton hrane, v desetih letih pa kar 34 milijonov kilogramov.

Spremembam in tokovom, ki spremljajo Cerkev na Slovenskem, bo posvečena tudi aktualna tema v novi izdaji tednika Družina.