Danes mineva šestnajst let od terorističnih napadov v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001, ki so v New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji zahtevali skoraj 3.000 življenj iz 93 držav in sprožili vojno proti terorizmu.

Največ žrtev so teroristi povzročili na južnem delu Manhattna v New Yorku, kjer sta zgodaj zjutraj treščili ugrabljeni letali v oba stolpa dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Na prizorišču tega napada je po podatkih Muzeja 11. septembra umrlo 2.753 ljudi, skupaj s 343 gasilci in reševalci ter policisti, ki so priskočili na pomoč.

Obletnice se spominjajo tudi na ameriškem katoliškem portalu Aleteia, kjer so svoje sodelavce in pisce povprašali, na kakšen način se jih tedanji dogodki dotikajo še danes in do kolikšne mere so preoblikovali njihovo življenje.



Povabilu se je odzvala tudi redovnica dominikanka s. Mary Catharine Perry:



Kakšne spomine imam na 11. september 2001?

Čudovit dan, modro nebo brez oblačka in sled letala, ki tiho leti proti letališču v Newarku. Še vedno začutim bolečino (ali strah? Morda žalost? Nisem prepričana!) v srcu, ko se ozrem proti nebu in zagledam tak prizor.

Moj brevir! Takrat je bil torek tretjega tedna. Pele smo Psalm 74 o uničenju templja. Seveda nimam nikakršnega namena newyorških dvojčkov primerjati s templjem, toda to smo pele, ko smo opazovale dim z najvišjega nadstropja v samostanu, bojno letalo pa je letelo tako nizko nad samostanom, da smo se nagonsko poskrile med klopi v kapeli.

Kadar koli pride na vrsto torkova dnevna molitev tretjega tedna, vsi spomini in čustva še vedno močno oživijo! Tistega dne sem imela vendarle osupljiv občutek, da sem sredi vsega zla in nasilja in bolečine, ki so divjali okoli nas, v neposredni bližini Boga. Sredi viharja, ampak ne daleč stran od Njega, temveč tesno povezana z Njim.

Prizorišča napadov in okoliški kraji so tistega dne doživeli hud udarec. Veliko ljudi iz okolice našega samostana v New Jerseyu je zaposlenih v New Yorku. Brat naše redovnice, s. Judith Miryam , je bil v času napada v drugem stolpu, vendar jima je s prijateljem hvala Bogu uspelo pobegniti. Mnogi njuni sodelavci so izgubili življenje.

Ko leta minevajo, me vse bolj obhaja občutek »ali se je vse to zares zgodilo?«, po drugi strani pa kar pozabljam, kako smo živeli pred 11. septembrom.

Vir: www. aleteia.org
Foto: Aleteia