Zgodb o tem, koliko denarnih sredstev bi zadostovalo, je toliko, kolikor je zgodb ljudi, njihovih vrednot, ravni skromnosti ali potratnosti, pričakovanj, življenjskega standarda, prepričanj. Po podatke, ki pa jih je moč izmeriti, smo se obrnili na Statistični Urad Republike Slovenije (SURS).

Materialni položaj gospodinjstev

Če zgrabimo bika za roge je morda najbolj povedni podatek od vseh subjektivna ocena svojega finančnega položaja – v letu 2020 bi s svojimi dohodki mesec brez težav preživelo 20 % prebivalcev, kar je za 2 odstotni točki bolje kot leta 2019. Po drugi strani je delež tistih, ki bi se s svojimi dohodki čez mesec težko prebili prav tako 20 %, enak kot leta 2019.

V letu 2020 so bili za 27 % ljudi stanovanjski stroški veliko breme, medtem ko te težave sploh ni zaznavalo 14 % gospodinjstev. Glede na merljive podatke bi si nepričakovane izdatke v vrednosti 650 evrov lahko privoščilo 66 % ljudi in enotedenske letne počitnice 77 % ljudi. Vsi odstotki so višji od tistih v letu poprej.

Največje stroške slovenskih gospodinjstev predstavljata hrana in transport. FOTO: Tatjana Splichal

Povprečno slovensko gospodinjstvo

S kolikšnimi dohodki razpolagamo in kolikšno je število oseb, ki ga mora družinski proračun prenesti v ospredje postavlja vprašanje velikost gospodinjstva. Povprečno slovensko gospodinjstvo namreč predstavlja število z enim decimalnim mestom, in sicer šteje 2,5 člana.

VIR: SURS Graf: Lucija Jerman

SURS mesečno med slovenskimi potrošniki spremlja tudi finančno stanje gospodinjstva v zadnjih 12 mesecih, pričakovano finančno stanje gospodinjstva v naslednjih 12 mesecih, in verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih privarčevali nekaj denarja. Po pričakovanjih so v prejšnjem letu zaradi koronakrize padli vsi trije kazalniki, to leto pa se je vrnilo kar precej optimizma, še posebej pri pričakovanjih glede varčevanja.

Stroški bi po področjih lahko razdelili na hrano in brezalkoholne pijače, oblačila in obutev, stroške za stanovanje, kamor spadajo voda, električna energija, plin, sledijo stanovanjska in gospodinjska oprema, nato vzdrževanje stanovanj, sledi zdravstvo, za njim prevoz in komunikacije, rekreacija in kultura ter izobraževanje.

Po podatkih za leto 2018, so bili povprečni izdatki gospodinjstev v Sloveniji za nakupe življenjskih potrebščin za enočlansko gospodinjstvo 10.094 evrov, dvočlansko 17.312 evrov, tričlansko gospodinjstvo 25.636 evrov ter štiričlansko gospodinjstvo 28.458 evrov.

Konkretni podatki

Povprečno slovensko gospodinjstvo (torej 2,5 člana) je v letu 2018 za vse izdatke letno porabilo 21.360 evrov, kar je 1.780 evrov mesečno. Pri tem upoštevajmo dejstvo, da je povprečna neto plača v Sloveniji 1286,61 evra.

92 % porabljenih sredstev pri tem predstavljajo življenjske potrebščine v vrednosti 19.560 evrov kar na mesec predstavlja 1.630 evrov, za druge izdatke, prenove, večja dela ostane 1.801 evrov (150 evrov na mesec).

Samooskrba s hrano, pridelki in lastno kurjavo mesečno porabo viša. FOTO: Tatjana Splichal

Največja stroška sta transport in hrana

Največ porabimo za transport – 4.184 evrov (21,4 %) letno oziroma 349 evrov na mesec, za hrano in brezalkoholne pijače 2.817 evrov (14,4 %) oziroma 235 evra mesečno, izdatki povezani s stanovanjem predstavljajo 2.736 evrov oziroma 14 % kar je 228 evrov mesečno. Obenem so bili večji izdatki še razno blago in storitve 2.191 evrov – 11,2 % oziroma 183 evra mesečno, rekreacija in kultura sta predstavljali 1.776 evrov letno (9,1 % oziroma 148 evra mesečno).

V skladu s pričakovanji rastejo stroški življenjskih potrebščin. Zanje smo v letu 2018 porabili 13 % sredstev več kot leta 2015.

Odstotek porabe je seveda v vsakem primeru odvisen od višine dohodkov, pri čemer so gospodinjstva z najnižjimi dohodki le za hrano in brezalkoholne pijače porabila 22 % vseh sredstev, gospodinjstva z najvišjimi dohodki pa 3,6-krat več. Gospodinjstva v dveh najnižjih dohodkovnih razredih največ porabijo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač, pri preostalih dohodkovnih razredih pa prednjačijo izdatki za transport in hrano.

VIR: SURS Graf: Lucia Jerman

Lastna proizvodnja viša porabo

Ko se gospodinjstvo odloči k kvaliteti življenja prispevati z vidika samooskrbe in lastnimi izdelki in pridelki, kot so hrana, pijača, drva za ogrevanje in ostalo, to njihovo mesečno porabo zviša za 37 evrov. V povprečju tako mesečni znesek porabe na gospodinjstvo znaša 1667 evrov na mesec oziroma na letni ravni 20.004 evrov. Sem so všteti nakupi življenjskih potrebščin in denarna vrednost lastne proizvodnje.

Splošni kazalniki kažejo, da si danes kljub marsikdaj negotovim razmeram lahko privoščimo več. FOTO: Pexels

Danes si lahko v povprečju privoščimo več

Na naše vprašanje o tem, ali so trenutne cene življenjskih potrebščin na trgu za slovenske plačne razmere previsoke, na SURS-u nimajo podatkov, a odgovarjajo, da podatki o kupni moči kažejo, da se je kupna moč v Sloveniji od leta 1991 povečala, kar pomeni, da so plače v povprečju rasle hitreje od cen.

Na spletu je dostopna tudi stran SiStat, kjer lahko s pomočjo tabele v različnih letih izračunate, koliko določene dobrine lahko kupite s povprečno mesečno plačo oziroma koliko delovnega časa je potrebno vložiti, da si določeno dobrino lahko privoščite. Ker nas je zanimal podatek morebitne spremembe v kupni moči 2018 v primerjavi z letom 2020 pa je razvidno, da smo si tako storitev kot dobrin v letu 2020 lahko privoščili več, izjeme bi lahko prešteli na prste ene roke, med njimi kruh – leta 2018 smo si s povprečno mesečno plačo tega lahko kupili 513 kg, leta 2020 pa »le« še 449 kg.