Slovenska karitas ocenjuje, da so poplave in plazovi resneje poškodovali 4000 stanovanj in hiš. Mag. Miha Tomšič je predstavil korake za sanacijo poplavljenega stanovanja oz. hiše. Najprej je povedal, da je obseg posledic odvisen od tega, kako dolgo se je voda zadrževala v stanovanju oz. hiši, pa tudi od vrste stabe: je to masivna, montažna, lesena stavba in kakšni materiali so bili uporabljeni pri gradnji in opremi. 

Mag. Miha Tomšič je inženir gradbeništva. FOTO: M. P. 

"Osnovno vodilo sanacije posledic poplav je potrpežljivost. Povsem razumljivo je, da želijo ljudje čim prej popraviti posledice in vzpostaviti prejšnje stanje, se vseliti in nekako pozabiti na vse to. Vendar brez potrpežljivosti žal ne gre. Pri tem pa moramo upoštevati tudi pravila stroke," je dejal. 

1. Prepričamo se, da je stavba varna

To velja za lastnike, pa tudi za prostovoljce in strokovnjake, ki so zdaj na terenu. Najprej je treba pogledati, ali je prišlo do kakšnih razpok, premikov in podobno, opozarja mag. Tomšič. 

2. Fotodokumentiramo stanje, kakršno je, nato pa se lotimo inštalacij.

"Zelo verjetno bo treba odklopiti elektriko, plin, vodovodne inštalacije in podobno. Temu sledi grobo čiščenje: odnesemo vse pohištvo in opremo, ki jih je zalila voda, na prosto, da lahko vidimo, v kakšnem stanju je ovoj oz. tkivo stavbe. Šele takrat lahko damo malce točnejšo oceno škode, ki je nastala." Pošteno je treba povedati, da bo prava ocena škode šele prišla, meni.

3. Podrobnejši pregled konstrukcij

Pogledamo, kakšno je stanje tlakov in ometov. V mnogih primerih bo treba marsikaj odstraniti, recimo omete, mavčno-kartonske konstrukcije in marsikaj podreti ali vsaj delno podreti. Problematična je mehka izolacija iz mineralne volne za toplotno zaščito. Marsikaj pa je odvisno tudi od tega, kakšni materiali so bili vgrajeni in kako so zaradi vode prizadeti, opozarja mag. Tomšič.

"Običajno se orientiramo po tisti črti, ki jo je poplavna voda zarisala na obodnih stenah, vendar je treba vedeti, da ta črta ni pravo merilo za omočenost konstrukcij. Navadno govorimo o vsaj 50 ali 70 cm ali metru višje od te črte. To je še vedno kritično območje, kjer pričakujemo, da bo konstrukcija mokra."

Konstrukcija je mokra tudi do en meter nad črto, ki jo je pustila voda. FOTO: Tatjana Splichal

Mag. Tomšič je povedal, da marsikdo nima prave predstave, kaj pomeni voda, ki vdre v stavbo. "Po izračunih za povprečno masivno stavbo iz opeke in ometa, prostor velikosti 20 m2 njegove konstrukcije lahko vsebujejo po poplavah, če se voda zadrži 5-10 ur v prostoru, do 3500 litrov vode. In vso to vodo odstraniti iz konstrukcij seveda ni majhen zalogaj."

4. Pričnemo s sušenjem: prezračevanje! 

Kot pravi mag. Tomšič, lahko hišo sušimo na več načinov, najbolj učinkovito pa je, če se pomagamo z mehanskimi pripomočki, kot so razvlaževalniki ali klimatske naprave. "Voda najprej izhlapeva s površin sten in tal, nahaja pa se tudi v porah materiala. Globlje v konstrukciji kot je voda, počasneje se tudi izsušuje. Najprej se mora spremeniti iz tekočega v plinasto stanje, se pravi v paro, ki potuje skozi pore materiala do površja in šele takrat izhlapi."

Kakšen je obseg tega procesa, je mag. Tomšič ponazoril s primerjavo: enaka količina voda potrebuje za izhlapevanje približno 500x ali še več toplote, kot če bi hoteli to količino vode segreti za eno stopinjo. Zato so prostori, ki so navlaženi, hladni, ker voda za svoje izhlapevanje porablja toplotno energijo, ki jo vsebujejo konstrukcije, je pojasnil.

"Ključna beseda sušenja, in to je res pomembno, je prezračevanje. Brez naravnega in še bolje tudi prisilnega prezračevanja se bo sanacija zavlekla. Prezračevati bo treba še to zimo. Mnogi takrat rečejo, da je takrat zunaj hladno, morda je celo megla in menijo, da bo vlaga prišla v prostor, če bodo takrat odprli okno. Hladen zrak v količinskem smislu vsebuje zelo malo vodne pare, topel pa veliko. In ko hladnejši zunanji zrak pripeljemo v notranjost, da zamenja topel, z vlago nasičen zrak, takrat pridobimo tisto rezervo za nadaljnje sušenje materialov.

Vse predmete iz poplavljene sobe odnesemo iz hiše, da se posušijo in da se hiša lažje suši. FOTO: Tatjana Splichal

Pomagamo si lahko z mehanskimi pripomočki: dodamo vpihovanje toplega zraka skozi izvrtine v tlakih, pri čemer odstranimo robne letve, v prostore postavimo razvlaževalnike zraka, tudi klimatske naprave pridejo prav, ker razvlažujejo zrak. Vsa tehnična sredstva, ki so na voljo, so koristna. Če ne pa konstantni prepih, pravi mag. Tomšič in opozarja, da bodo zaradi tega naši stroški ogrevanja in električne energije letos dražji. "To je znesek, ki ga bomo dodali k siceršnji škodi zaradi poplav."

5. Opazujmo spremembe

Mag. Tomšič je opozoril še na to, da moramo biti pri čiščenju pozorni na konstrukcijske poškodbe. "Če so razpoke velike nekaj milimetrov, je treba poiskati pomoč statika. Če smo opazili dodatno premikanje predela okoli hiše, je treba poiskati mnenje geologa. Glede izolacije pa se obrnite na energetskega svetovalca."

6. Kaj z izolacijo?

"Močno navlažene omete je najbolje odstraniti vsaj 50 cm nad nivojem vode in pustiti nosilni konstrukciji, da se posuši. Pri masivnih stavbah običajno ni težave z nosilnostjo, ko so spet primerno suhe. Pri mavčno-kartonskih stenah, če se zelo napojijo, je izolacija enostavno za odpad: odrežemo spodnji del mavčno-kartonske konstrukcije, odstranimo izolacijo, pustimo vsem lesenim konstrukcijam in podkonstrukcijam, da se posušijo in jih preventivno premažemo z zaščitnimi premazi."

7. Pojavila se bo plesen

Zelo verjetno se bo v marsikateri hiši in stanovanju že jeseni začela pojavljati plesen, je prepričan mag. Tomšič. "Ampak pri vsem tem je plesen še najmanjši problem. Ko se bo vzpostavilo normalno stanje, ko bodo konstrukcije primerno suhe, tudi to brez težav odstranimo in pozabimo nanjo."

Priporoča, da si nabavite vlagomer in spremljate relativno vlažnost v prostoru v jesensko-zimskem času. "Če uspemo držati relativno vlažnost zraka okoli 50 %, pomeni, da smo na dobri poti. Če bo visoka, 60, 70 %, pomeni, da je treba intenzivno prezračevati in da bo vse skupaj še nekaj časa trajalo." 

8. Počakajmo z opremljanjem hiš in stanovanj

Dokler obodne konstrukcije ne bodo dovolj suhe, ni čas za opremljanje hiš in stanovanj. "Predvsem pa ne smemo postavljati težkih garderobnih omar neposredno ob stene. Vedno moramo pustiti vsaj 5 cm prostora od stene in zgoraj in spodaj prostor, da lahko zrak kroži."

Mag. Miha Tomšič poudarja: delajmo po korakih, pazimo na lastno varnost in s potrpežljivostjo prezračujmo.