Kako se Japonska sooča z demografsko zimo?
Kako se Japonska sooča z demografsko zimo?
Velike države, kot je recimo Kitajska, se v zadnjih letih soočajo z neusmiljenim upadanjem rodnosti, kar močno vpliva tudi na gospodarsko prihodnost svetovnih velesil. Mednje sodi tudi tretje največje gospodarstvo na svetu, Japonska, ki pa se »demografske zime« loteva s posebnimi ukrepi.
Japonski premier: Japonska drvi v demografsko brezno
Predsednik japonske vlade Fumio Kišida je pred dnevi opozoril, da bo njegova država zgrmela v gospodarsko in družbeno brezno, če ji ne bo uspelo zaustaviti upadanja števila prebivalstva. Japonska se namreč sooča s hitrim staranjem prebivalstva, nizka stopnja rodnosti in staranje prebivalstva pa za tamkajšnjo družbo predstavljata veliko tveganje.
Število rojstev v letu 2022 je nižje od 800.000. Leta 1973, na vrhuncu »baby booma«, se je rodilo 2,09 milijona otrok. Število prebivalcev Japonske pa še naprej upada. Raziskovalci so leta 2020 napovedali, da se bo število Japoncev zmanjšalo s 128 milijonov leta 2017 na manj kot 53 milijonov leta 2100.
Premier Kišida je kot enega od ukrepov svoje vlade napovedal ustanovitev posebne vladne agencije za otroke in družine.
Premier Kišida je po navedbah spletnega portala bioedge.org ob letošnjem začetku zasedanja tamkajšnjega parlamenta dejal, da je »naša država na robu, ko ne bo več sposobna ohranjati osnovnih družbenih funkcij«. Kot enega od ukrepov svoje vlade je napovedal ustanovitev posebne vladne agencije za otroke in družine.
Več otrok bo »najvišja prednostna naloga« njegove administracije, je dejal premier Kišida, ki načrtuje, da bo razpršil denar za »ustvarjanje gospodarstva in družbe, v prvi vrsti namenjenih otrokom«. »Politike glede otrok in otroškega varstva so najučinkovitejša naložba za prihodnost,« je prvi japonski minister zatrdil v svojem nagovoru. Za pare, ki imajo otroka, bo zagotovil dodatnih 80.000 jenov (okoli 570 evrov) letno.
Japonska ni naklonjena priseljevanju
»To seveda ne bo čudežno rešilo težav, s katerimi se sooča Japonska kot država,« je v pogovoru za medije pojasnila Noriko Hama, ekonomistka na univerzi Došiša v Kjotu. »Ne gre za to, da bi mladim parom samo metali denar in pričakovali, da bodo imeli več otrok. Gre za slabo družbeno infrastrukturo, ki bi ljudem nudila zadosten občutek varnosti, da imajo otroke.«
Če želite videti, kaj se zgodi z državo, ki zavrača priseljevanje kot rešitev za upadanje rodnosti, je Japonska dober začetek.
Kot je še povedala, so ljudje »trenutno nezadovoljni z okoljem, v katerem bodo morali vzgajati otroka, in dokler se to ne bo izboljšalo, se tudi rodnost ne bo izboljšala«. Priseljevanje verjetno ne bo zaustavilo upadanja rojstev na Japonskem, ki ni pretirano naklonjena tujcem. Dopisnik britanske medijske mreže BBC za Japonsko Rupert Wingfield-Hayes je poročen z Japonko in ima tri otroke. Takole pravi: »Če želite videti, kaj se zgodi z državo, ki zavrača priseljevanje kot rešitev za upadanje rodnosti, je Japonska dober začetek. Realne plače se tu niso povečale že 30 let. Dohodki v Južni Koreji in na Tajvanu so Japonsko dohiteli in jo celo prehiteli.«