Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kako reševati spore brez nasilja

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 22. 12. 2022 / 10:46
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 22.12.2022 / 11:25
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kako reševati spore brez nasilja
S. Wamuyu Teresia Wachira. FOTO: Vatican Media

Kako reševati spore brez nasilja

Kenijska redovnica Wamuyu Teresia Wachira je prepričana, da je mir mogoče doseči, da je mogoče pretrgati začarane kroge nasilja in nepravičnosti ter da mediji imajo možnost za zbližanje sprtih strani, če si temeljito »ogledajo obe strani«, Afričani pa morajo po njenem mnenju za reševanje sporov najti svoje načine, ki so del afriškega izročila.

Dr. Wachira pripada redovni skupnosti Blažene Device Marije, ki jo je leta 1609 ustanovila Angležinja Mary Ward. Redovnica se v svoji domovini Keniji že več let posveča področju pospeševanja kulture miru in nenasilnega reševanja sporov. Nekatere njene dejavnosti, predvsem v podporo kenijskim deklicam in mladim ženskam, so v javnosti postale opaznejše okoli leta 1991. S. Wamuyu je docentka in voditeljica študijskega programa za mir na Univerzi sv. Pavla v Nairobiju in sopredsednica mednarodne organizacije Pax Christi, s svojimi govori pa nastopa po vsem svetu.

S. Wamuyu želi afriškim študentom posredovati svoje znanje o mirnem reševanju sporov.

V pogovoru za spletni portal Vatican News je strast s. Wamuyu, ki želi afriškim študentom posredovati svoje znanje o mirnem reševanju sporov, izredno otipljiva in globoka. Redovnica je med drugim pojasnila program na Univerzi sv. Pavla.

Mirovno časnikarstvo

»V programu poučujemo nenasilne načine vzpostavljanja miru. Del našega poučevanja je 'mirovno časnikarstvo', saj smo opazili, da naši mediji včasih zaostrujejo konfliktne razmere. To se zgodi, ko se časnikarji postavijo na eno ali drugo stran in s svojimi besedami ali načinom sporočanja ali oblikovanja sporočila povzročijo dodaten spor. Če recimo poročate o dveh sprtih skupnostih, vam ni treba demonizirati ene od njiju. Mediji bi morali pravično obravnavati obe strani in raziskati, kako lahko ti dve skupnosti zbližajo. Skupnostim lahko pomagamo doseči točko, na kateri so pripravljene na mediacijo. Zato je mediacija za nas pomembna, je ključni dejavnik našega univerzitetnega izobraževanja,« je pojasnila s. Wamuyu.

Mediji, predvsem v Afriki, morajo delovati spravno, biti graditelji mostov.

V nadaljevanju je povedala, da bi morali »mediji ljudem pomagati in predstaviti vidik druge strani. Mediji, predvsem v Afriki, morajo delovati spravno, biti graditelji mostov, ne pa se postavljati na eno ali drugo stran. Veliko sporov, predvsem v času volitev, se včasih zgodi zaradi načina, kako so mediji predstavili določeno zgodbo«.

Izročilo in reševanje sporov

S. Wamuyu je tudi prepričana, da morajo Afričani znova odkriti in sprejeti tradicionalne afriške načine reševanja sporov. Pojasnila je, da ima tradicionalna afriška družba preizkušene metode mirnega reševanja sporov, in to imenuje »alternativna mediacija«.

Tradicionalna mediacija daje prednost harmoniji in gradnji skupnosti.

»Starešine so se zbrali, prisluhnili obema sprtima stranema ter s poslušanjem in dialogom dosegli skupno stališče. Tradicionalna mediacija daje prednost harmoniji in gradnji skupnosti. Te vrednote moramo ohraniti in jih prenesti na študente,« je poudarila redovnica in pojasnila: »Ne gre le za soglasje. Gre za to, da stopimo v čevlje drugega in čutimo enako kot on.«

Kenijska redovnica je prepričana, da je mir mogoče doseči. FOTO: Vatican Media

Odrasli, prvi zgled graditeljev miru

S. Wamuyu pravi, da mladi vedo, kaj je prav in kaj narobe, vendar jih je treba spodbujati, predvsem glede škodljive in strupene uporabe družbenih omrežij.

Mladi so zelo ustvarjalni in z umetnostjo in glasbo že veliko prispevajo k vzpostavljanju miru.

»Pogosto preverim, kaj naši študentje objavljajo na internetu in v blogih na družbenih omrežjih. Včasih jih izzovem: Ali ni drugega načina, kako bi lahko povedali, kar želite povedati, ne da bi uporabili sovražni govor? Zakaj menite, da je nujno omalovaževati ali poniževati drugo osebo? Kaj bi čutili, če bi bili na drugi strani? In ugotovila sem: ko začneš hoditi po tej poti, začneš spreminjati njihovo miselnost. Ne pozabite, mladi poznajo resnico … Mladi so zelo ustvarjalni in z umetnostjo in glasbo že veliko prispevajo k vzpostavljanju miru. Ne gre za to, da bi jih učili nekaj povsem novega,« je pojasnila kenijska redovnica: »Svojim učencem vedno rečem, da ni pomembno, kaj se dogaja zunaj. Pojdite in nekaj spremenite ter začnite pri sebi.«

Vendar pa morajo po mnenju redovnice odrasli postati prvi zgled graditeljev miru: »Če želimo mlade naučiti miroljubnosti, se moramo vprašati, ali smo mi kot odrasli miroljubni. Kako se starša, mož in žena, sporazumevata, kadar se ne strinjata?«

Sestavljanje koščkov miru

Kaj pa etnični in plemenski spori v Afriki? S. Wamuyu meni, da te povzročajo politiki, ki so se okoristili s plemeni in jih uporabljajo kot sredstvo za doseganje politične moči v lastno korist ali korist svojih družinskih članov in prijateljev. »Moški so tisti, ki si želijo oblasti. Vse to govorjenje o 'mojem ljudstvu' je namenjeno temu, da se en človek znajde na položaju moči.«

Bog želi, da bi cenili medsebojne razlike.

»Ne bi smeli vedno poudarjati drugačnosti oseb. Vsi smo enaki. Različne etnične pripadnosti in plemena v Afriki bi morali slaviti. Če bi Bog hotel, bi nas ustvaril enake. Toda Bog želi, da bi cenili medsebojne razlike. Ceniti kulturo drug drugega pomeni, da nikoli ne pomislim, kako je moja kultura boljša ali več vredna. Vedno obstajajo dobre stvari, ki si jih lahko sposodim od kulture drugih. Ceniti moramo dejstvo, da smo različne rože, ki rastejo na istem vrtu. Afrika je kot sestavljanka, ki nam, ko jo sestavimo, nudi čudovito podobo. Vsak kos je drugačen, vendar je del celote,« je pogovor sklenila s. Wamuyu.

Nalaganje
Nazaj na vrh