Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, je ministrstvu za zunanje zadeve izrazil hvaležnost, da jih je spodbudilo k tesnejšemu sodelovanju s podjetji. Pri sodelovanju je potrebno vzpostavljanje zaupanja in iskanje skupnih vrednot, obenem pa nastajajo sinergije, ki presegajo finančni interes, denimo prenos znanja, kakršnega podjetje ali nevladna organizacija sama nima, je dejal.

Marko Štirn, Damahaus Prestige d.o.o.:

Sodelovanje, ki odpira posel

O svojem sodelovanju s Slovensko karitas so spregovorili predstavniki nekaterih podjetij. Po besedah Marka Štirna iz podjetja Damahaus Prestige, ki je domačine iz Ruande učilo izdelave zidakov in gradnje hiše ter jim poslalo potrebno opremo – preše za izdelavo opeke –, so skupaj z lokalnimi zidarji prišli do odličnega izdelka, »bele hiše«. Takšno sodelovanje je njihovo podjetje pripeljalo do poslovnih možnosti v Afriki. »Če tam ne prideš do pravih ljudi, posla ne bo. Karitas ima zaupanje in lahko vzpostavi povezavo z lokalnim gospodarstvom, tistimi, ki hočejo poslovno sodelovati in ne le izkoristiti pomoči,« pravi Štirn.

Z leve proti desni: Bernarda Juvan (Talisman d.o.o.), Matjaž Ivačič (Geocodis d.o.o.), Marko Štirn (Damahaus Prestige d.o.o.), Katja Kotnik (ADRA Slovenija), Jana Lampe (Slovenska karitas), Peter Tomažič (Slovenska karitas), Edvin Skrt (ministrstvo za zunanje in evropske zadeve), Nenad Resman (cargo-partner d.o.o.). FOTO: Marjan Pogačnik

Bolj zanimivi za zaposlitev

Matjaž Ivačič je spregovoril o storitvah podjetja GeoCodis – pridobivanju prostorskih in satelitskih podatkov, ki omogočajo spremljanje situacije na terenu, denimo spremljanje vodotokov in povečanja vegetacijskega indeksa na nekem območju. Velik partner Slovenski karitas je transportno podjetje cargo-partner d.o.o., ki po besedah direktorja Nenada Resmana »dostavi blago na rob sveta« – v Ruando so denimo pripeljali peči, veliko peč so dostavili v Butan, pomagali so pri gradnji šole v Libanonu ... Med prednostmi, ki jih sodelovanje s Karitas prinaša podjetju, je omenil povečanje ugleda, razširitev mreže ter razvoj dejavnikov ESG (okoljski, družbeni in upravljavski), ki so danes pomemben pogoj za pridobitev poslov. Sodelovanje na humanitarnem področju po Resmanovih besedah prispeva tudi k pridobivanju in zadrževanju kadrov, saj so mlajše generacije bolj usmerjene v takšno delovanje.

Podjetje Acovia design:

Pomagali že več kot 250.000 Afričanom

Slovenska karitas mednarodno pomoč že dolgo razvija, zlasti v državah v osrčju Afrike, prednostna področja te pomoči pa so oskrba z vodo in hrano, šolstvo in zdravstvo ter omogočanje dela. Vsi projekti potekajo na osnovi lokalnih potreb, v dela pa so vključeni domačini. Dosedanja pomoč po besedah predstavnikov Karitas lajša življenje več kot 250 000 ljudem v Afriki. Še posebej ob humanitarnih krizah na pomoč priskočijo tudi drugod po svetu, na primer v Turčiji in Siriji ob nedavnem potresu.

Okrogla miza na Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku. FOTO: Marjan Pogačnik

Jana Lampe, ki je srce in gonilo mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, se je dotaknila še drugih mednarodnih projektov, pri katerih sodelujejo s podjetji. Domel je ob poplavah v Srbiji pomagal OŠ Barić in OŠ Obrenovac, Mercator je ob potresu v Petrinji zbiral hrano, Roltek je za vsak prevožen kolesarski kilometer sodelavcev na Krku za lačne v Afriki namenil 1 evro, Krka daruje za zdravila v Venezueli in vojno v Ukrajini, Intersport je daroval spalne vreče … Ko podjetja prejmejo povratno informacijo o prejeti pomoči, jim to besedah Jane Lampe prinaša zadovoljstvo, da so storili nekaj dobrega.

Jana Lampe, Slovenska karitas:

Država kot partner

Pri nekaterih projektih s sofinanciranjem sodeluje ministrstvo za zunanje zadeve – zanj je na humanitarnem področju Slovenska karitas strateški partner. »Ministrstvo nas je prepoznalo, zelo se potrudimo, da je naše delo kakovostno, učinkovito,« nam je dejal generalni tajnik Tomažič. »Pomoč je zelo raznovrstna, ljudje na teh težkih območjih najbolj potrebujejo investicijo, delo, ekonomski cikel, tako da si lahko sami pomagajo. Skupaj prinašamo obrtniška in tudi najbolj zahtevna znanja, kot so spremljanje vodotokov, zagotavljanje dostopa do interneta, izdelava opeke …« je dejal.

Sodelujoči na okrogli mizi. FOTO: Marjan Pogačnik

Kot je povedal Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč z ministrstva za zunanje zadeve, je Slovenija obseg humanitarne pomoči v letu 2022 v primerjavi z letom poprej podvojila (s 4 na 8 milijonov evrov), še vedno pa sledijo načrtu povečevanja tega deleža, da se bodo od zdajšnjega 0,27 % BDP do leta 2030 povzpeli na 0,33 % BDP. Takšno zavezo je ob v vstopu v Evropsko unijo namreč dala Slovenija.

Peter Tomažič, Slovenska karitas:

»Slovenska karitas pozitivni primer«

Ministrstvo za zunanje zadeve partnerstvo na svojih prednostnih področjih – Zahodnem Balkanu, v vzhodnem sosedstvu in v podsaharski Afriki – sklepa z različnimi nevladnimi organizacijami, je povedal Skrt. »Slovenska karitas je eden bolj pozitivnih primerov, kako zna v vključiti zasebni sektor – v Sloveniji, pa tudi v državi prejemnici,« je dejal. Po Skrtovih besedah je več razlogov, zakaj podjetja lahko zanima sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih in razvojnih projektih: to prispeva k ugledu podjetij, saj tako izkazujejo družbeno odgovornost, ponuja pa jim tudi poslovne priložnosti. V novih okoljih, s katerimi lahko navežejo poslovni odnos, drugačne potrebe spodbudijo razvoj inovacij in rešitev, kar prispeva h konkurenčnosti. Zaposleni poleg tega ne delajo samo za dobiček podjetja, pač pa tudi za dober namen.