Urad generalnega revizorja je delovno telo, ki ga je Frančišek pred devetimi leti ustanovil na lastno pobudo, spominjajo pri spletnem portalu Vatican News. Uslužbenci tega protikorupcijskega organa Svetega sedeža in Vatikanske mestne države izvajajo finančne revizije subjektov, ki jima pripadajo.

Papež je v nagovoru zaposlenim poudaril, kako pomembno si je prizadevati za odpravo korupcije v Vatikanu. Ker sveti oče še vedno okreva po bronhitisu, pripravljenega govora ni prebral, temveč ga je zbranim izročil v branje po srečanju. Kot je zapisal, je prepričan, da zaposleni pri Svetem sedežu in v Mestni državi Vatikan svoje delo opravljajo »zvesto in pošteno«, žal pa je »vaba korupcije tako nevarna, da moramo biti izjemno pozorni«.

Škandali bolj polnijo časopisne strani kot pa spodbujajo poglobljene spremembe v ravnanju.

»Usmiljena obzirnost«

Papež meni, da je treba v boju proti korupciji »uravnotežiti popolno preglednost pri vsakem dejanju z usmiljeno obzirnostjo«, saj škandali »bolj polnijo časopisne strani kot pa spodbujajo poglobljene spremembe v ravnanju«. Zaposlene na uradu generalnega revizorja je povabil, naj odgovornim za upravljanje premoženja Svetega sedeža pomagajo »ustvariti zaščitne mehanizme proti korupciji«. Spomnil je tudi, da je bil boj proti korupciji v Vatikanu pomemben že v času njegovega predhodnika Benedikta XVI. in da je sam zgolj nadaljeval začeto delo.

Vsi ukrepi proti korupciji morajo biti »vedno v skladu s cerkvenim naukom«.

Neodvisnost, mednarodna načela in strokovnost

Papež Frančišek je v nadaljevanju nagovora izpostavil tri ključne značilnosti urada generalnega revizorja: neodvisnost, upoštevanje mednarodnih načel in strokovnost. Različne finančne ustanove je pozval, naj med seboj raje sodelujejo, namesto da bi tekmovale. Pohvalil je »resnično neodvisnost« urada, ki »ni hierarhično odvisen od drugih subjektov«, ta neodvisnost pa seveda ne pomeni samovolje, temveč mora »voditi k delovanju, ki je vedno dobro premišljeno in ga navdihuje najvišje načelo človekoljubja«. Vsi ukrepi proti korupciji morajo biti »vedno v skladu s cerkvenim naukom«.

Uporaba najboljših mednarodnih praks je po papeževem mnenju »pomembna za spodbujanje pravičnosti in usklajenosti z mednarodno skupnostjo«, ključnega pomena pa je strokovnost: ob ugotovitvi, da imajo številni člani urada generalnega revizorja »desetletja izkušenj na visoki ravni« in so predani stalnemu izobraževanju na delovnem mestu, je po papeževih besedah njihova »moralna dolžnost, da so na tekočem z nenehnim razvojem na tem področju«.

Papež je gostom spregovoril nekaj besed, celoten nagovor pa jim je izročil v branje. FOTO: Vatican Media

Pohvala prostovoljnemu delu

Nazadnje se je papež zahvalil tudi za družbeno dejavnost nekaterih zaposlenih v uradu, ki prostovoljno delajo v ljudski kuhinji za brezdomce pri Rimski karitas: »To je čudovita stvar: opravljajte to službo z vsem srcem, preprosto, brez plačila, vzemite si čas, da prisluhnete ljudem in se z njimi pogovarjate. Pogosto srečamo posameznike, ki potrebujejo prijatelje, pa so ostali sami. Nasmeh in prijazna beseda sta včasih vredna več kot topel obrok.«

Urad generalnega revizorja deluje samostojno in neodvisno ter poroča neposredno papežu.

Urad generalnega revizorja

Italijanski ekonomist in izvedenec za upravo Alessandro Cassinis Righini je vatikanski generalni revizor od leta 2021. Položaj generalnega ali vrhovnega revizorja je v rimski kuriji ustanovil papež Frančišek, njegova naloga pa je nadzor nad bilancami ustanov in organov Svetega sedeža in Vatikanske mestne države. Frančišek je ta položaj ustanovil leta 2014 z motu proprijem Zvesti in preudarni oskrbnik (Fidelis dispensator et prudens), s katerim je obenem ustanovil »ministrstvo za gospodarstvo« in osrednji nadzorni organ za vsa gospodarska vprašanja. Urad generalnega revizorja deluje samostojno in neodvisno ter poroča neposredno papežu. Gospodarskemu svetu vsako leto predloži seznam najbolj tveganih področij vatikanske uprave. Generalnemu revizorju pomagata dva namestnika revizorja, vse tri pa imenuje papež za petletni mandat.

Na uradu je trenutno enajst zaposlenih, med njimi štiri ženske. Frančišek je v okviru reforme rimske kurije znatno okrepil pristojnosti urada. Urad generalnega revizorja je eno redkih delovnih teles v Vatikanu, katerega mandat se ne izteče ob koncu določenega pontifikata. Izjave vatikanskega generalnega revizorja Alessandra Cassinija Righinija so odigrale tudi pomembno vlogo v vatikanskem finančnem procesu, ki naj bi se zaključil ta teden.

Uporabniki družbenih omrežij so papeževe besede zunaj konteksta finančnega poslovanja v Vatikanu razumeli kot »pometanje škandalov pod preprogo« tudi na področju spolnih in drugih zlorab.

Mešani odzivi na družbenih omrežjih

Ob objavi nekaterih papeževih besed iz nagovora uslužbencem urada generalnega revizorja na družbenih omrežjih so se pojavili zelo različni komentarji uporabnikov, ki so stavke zunaj konteksta finančnega poslovanja v Vatikanu razumeli kot »pometanje škandalov pod preprogo« tudi na področju spolnih in drugih zlorab. Med komentarji se je pojavilo celo ime slovenskega duhovnika Marka Rupnika in namigovanja, da želi Frančišek tudi to »zgodbo« skriti pred očmi javnosti.

Kot je razvidno iz celotnega nagovora, pa je imel papež tokrat v mislih finančno poslovanje Svetega sedeža.