Knjigo je papež napisal z vatikanskim novinarjem Fabiem Marchesejem Ragono in bo izšla pri založbi HarperCollins 19. marca. Italijanski časopis Corriere della Sera je objavil več odlomkov iz knjige, ki jih je povzel tudi Vatican News. Med najbolj zanimivimi je odlomek, v katerem izvemo, kako papež Frančišek gleda na svoj morebitni odstop s Petrovega sedeža.

Naslovnica nove papeževe avtobiografije z naslovom Življenje. Moja zgodba v zgodovini, ki bo izšla 19. marca

Imenoval bi se "zaslužni rimski škof" 

Papež je pojasnil, da se v primeru, da bi odstopil, ne bi odločil za poimenovanje "zaslužni papež", kot se je imenoval Benedikt XVI., ampak preprosto "zaslužni rimski škof". V tem primeru bi živel v baziliki sv. Marije Velike, »se vrnil k spovedovanju in deljenju obhajila bolnikom«.

Vendar je papež Frančišek ponovno povedal, da gre zgolj za "oddaljeno hipotezo", saj trenutno ni resnih razlogov, zaradi katerih bi razmišljal o tem. O tej možnosti da nikoli ne razmišlja, "kljub težkim trenutkom". Odločitev za odstop bi sprejel, če bi se pojavila "resna fizična ovira". V tem primeru bi veljala papeževa odstopna izjava, ki jo je podpisal v začetku svojega papeževanja, in jo hranijo v državnem tajništvu. Papež je dodal, da ta možnost ostaja majhna, saj je "dobrega zdravja in, če bo Bog dal, je treba uresničiti še veliko projektov".

Generacijski genocid v Argentini

Knjiga obsega več kot 300 strani in zajema vse vidike življenja papeža Frančiška, od njegovega odnosa do družine, zlasti do starih staršev, njihove emigracije v Argentino leta 1929, "majhnega iztirjenja" v času njegovega semenišča in druge svetovne vojne z dramatičnim jedrskim epilogom. 

Strani prepletajo zgodovino argentinske diktature, globoke vezi, ki jih je imel Jorge Mario Bergoglio s tistimi, ki je niso preživeli, njegovo predanost zaščiti mladih, ogroženih med režimom generala Jorgeja Rafaela Videle, piše pa tudi o neuspelem poskusu rešitve svoje učiteljice Esther.

Kar se je zgodilo v Argentini, je "bil generacijski genocid," je zapisal papež, ki se je dotaknil tudi obtožbe, da je nekako sokriv za diktaturo, kar so zavrnili dokazi o njegovem nasprotovanju tem grozodejstvom. O Esther je papež zapisal, da je bila "prava komunistka, vendar spoštljiva, ki ni nikoli napadala vere" in da ga je veliko naučila o politiki. 

Govorjenje o revnih ne pomeni zagovarjanje komunizma

Ta spomin je dal papežu priložnost, da še enkrat ponovi, da "govorjenje o revnih ne pomeni zagovarjanja komunizma", saj so revni v osrčju evangelija in so v Jezusovem srcu in da se je v prvih krščanskih skupnostih premoženje delilo: "To ni komunizem, to je čisto krščanstvo!«

Obramba človeškega življenja

Knjiga se je nadaljevala s papeževo trdno obrambo človeškega življenja, »od spočetja do smrti«, kjer je splav »umor«, ki ga izvajajo »najeti morilci, morilci!«, prakso nadomestnega materinstva pa je označil za »nehumano«.

Nogomet je papeževa strast

Knjiga vključuje tudi poglavje o nogometu, Bergogliovi strasti, pisanje o Maradoni in njegovi zaobljubi, "da ne bo več gledal televizije".

Napake zaradi avtoritarne drže

Strani pokrivajo njegov čas, ki ga je preživel v Cordobi, kar je privedlo do papeževega razmišljanja o napakah, »ki sem jih naredil zaradi moje avtoritarne drže, do te mere, da so me obtožili, da sem ultrakonservativen. To je bilo obdobje očiščenja. Bil sem zelo zaprt vase, malo depresiven."

Odnos s papežem Benediktom XVI.

Knjiga seveda ne more mimo odstopa papeža Benedikta XVI., ki mu je sledil konklave in izvolitev Bergoglia za papeža z izbiro imena Frančišek. Frančišek je dejal, da ga boli, ko vidi, da nekateri instrumentalizirajo lik zaslužnega papeža in o tem, da so polemike, ki jih v desetih letih ni manjkalo, prizadele oba. 

Naj slišita Orban in Bruselj

"Življenje. Moja zgodba v zgodovini" zajema obdobje pandemije, opozarja na bogastvo kultur in drugačnosti ljudstev, značilnih za Evropsko unijo. Izrazil je upanje, da bo tak poziv slišal madžarski premier Orban, "da bo razumel, da je vedno potrebna edinost", pa tudi Bruselj, "za katerega se zdi, da hoče vse standardizirati", a da bi bi moral spoštovati madžarsko edinstvenost.

Mladi, zganjajte hrup!

Papež Frančišek se je v knjigi dotaknil njemu dragih tem, kot je varovanje stvarstva, in nagovoril mlade, naj »zganjajo hrup«, kajti »čas se izteka, nimamo več veliko možnosti, da bi rešili planet.«

Homoseksualci, ki iščejo Gospoda

Cerkev, ki si jo papež Frančišek predstavlja, je »mati Cerkev, ki sprejema in sprejema vsakogar, tudi tiste, ki se počutijo napačne in smo jih v preteklosti obsojali«, pri čemer misli na homoseksualce ali transseksualce, »ki iščejo Gospoda in so bili namesto tega zavrnjeni ali izključeni.«

Papež je ponovil svoj da za "blagoslov za pare v neurejenih razmerjih", saj so vsi ljubljeni od Boga, "še posebej grešniki. In če se nekateri bratje škofje odločijo, da ne bodo šli po tej poti, to ne pomeni, da je to predprostor razkola, saj nauk Cerkve ni pod vprašajem."

Kaj pa civilno poročeni?

Medtem ko homoseksualne poroke ostajajo nemogoče, je dejal, to pa ne velja za civilne zveze, ker "je prav, da imajo ti ljudje, ki živijo dar ljubezni, lahko pravno zaščito kot vsi drugi."

Cerkev naj bo dom

Tako kot v drugih trenutkih so besede papeža Frančiška spodbuda, naj se ljudje, ki so v Cerkvi pogosto marginalizirani, počutijo kot doma, "zlasti tisti, ki so prejeli krst in so v vseh pogledih del božjega ljudstva. In tisti, ki ga niso prejeli. krsta in ga želijo prejeti, ali ki hočejo biti botri ali botre, prosim, naj bodo dobrodošli."

Papeža - kralja ni (več)

Papež ni skrival ran, ki so jih povzročili tisti, ki verjamejo, da Frančišek »uničuje papeštvo«. Tudi če "vedno obstaja nekdo, ki poskuša ovirati reformo in bi rad ostal obtičal v časih papeža-kralja," je dejal in dodal, da je dejstvo, da je "Vatikan zadnja absolutna monarhija v Evropi in da se v njej pogosto sklepajo razni manevri. A te sheme je treba dokončno opustiti, je prepričan papež Frančišek.