Filipinski učenki Shaina in Yuki Ugal delata domačo nalogo za pouk na daljavo. FOTO: Reuters



Pandemija covida-19 je povzročila korenite premike povsod: od svetovnega gospodarstva do naših najbolj intimnih trenutkov. V boju proti novi bolezni spreminjamo vsakodnevne navade, delo, komunikacijo in gibanje, vse to pa ima včasih nepredvidene posledice. Nekatere od njih so prehodne, druge pa bodo vsaj do neke mere ostale z nami. Hkrati je pandemija razkrila in poglobila že obstoječe težave ter odprla tudi okno priložnosti za spremembe na bolje.

Gospodarstvo

Ukrepi proti koronavirusu so sprožili svetovni upad gospodarstva. Učinki so bili zelo različni celo v sorodnih panogah: trgovina z rezanim cvetjem se je npr. skoraj zaustavila, prodaja začimb pa močno porasla. Težave pri transportu so številne države usmerile k razvoju domače proizvodnje in lokalnih dobavnih verig. Ian Bremmer, ustanovitelj podjetja Eurasia Group, opozarja, da je pandemija pospešila trend deglobalizacije. Gospodarsko manj povezan svet predstavlja tudi večje tveganje za konflikte. Po drugi strani v reviji Economist ugotavljajo, da bo prihodnost globalizacije določala trgovina s storitvami, ki jo pospešujejo digitalne tehnologije.

Delo

James Manyika, direktor McKinsey Global Institute, je zapisal: »Prihodnost dela je prišla hitreje, skupaj z njenimi izzivi, kot so dohodkovne razlike, ranljivost delavcev, priložnostno delo in prilagajanje na spremembe.« Delo od doma ne rešuje vseh dejavnosti, predvsem slabše plačanih, med katere spadajo tudi številne med pandemijo ključne »osnovne storitve« (zdravstvo, komunala, dostava …). Pip Penfold, direktorica podjetja People Collider, pa poleg pravice do dostopa do svetovnega spleta izpostavlja še drugo stran, pravico do odklopa: 24-urna dosegljivost je namreč povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji.


Delo od doma na Nizozemskem. FOTO: Reuters


Šolanje

Zaprtje šol je po poročilu Indeksa človekovega razvoja prizadelo 90 % otrok po svetu, toda v nasprotju z razvitim svetom, kjer poteka šola na daljavo, je v državah v razvoju za večino to pomenilo prekinitev šolanja. Morda celo dolgoročno, kot je opozorila Lucia Fry iz neprofitne organizacije Malala Fund: »Za dekleta v revnih državah lahko zaprtje šol pomeni dokončni zaključek njihovega izobraževanja.« Po drugi strani širjenje možnosti študija na daljavo v ZDA koristi revnejšim študentov, ki se tako izognejo visokim stroškom bivanja v univerzitetnih kampusih.

Duševno zdravje

Delo in šolanje od doma je družine postavilo v povsem nov položaj. Tesni stiki so povečali konfliktne situacije. Na svetovni ravni so se prijave domačega nasilja povečale za 20 %, poraslo je število ločitev. V ZDA ugotavljajo močan porast anksioznosti in depresije predvsem med mladimi, ki jih je najbolj prizadelo omejevanje medosebnih stikov. Ruth Sutherland iz britanskega centra za klice v stiski Samaritans pripoveduje, da so skoraj vsi klici povezani z vplivi pandemije: »Podporne službe in dobrodelne organizacije bodo igrale še pomembnejšo vlogo kot kadarkoli.«

Vernost

Spremembe doživljajo tudi svetovna verstva: npr. omejevanje bogoslužij, prekinitev romanj in selitev na splet. Ameriška novinarka Amy Sullivan je zapisala: »Vsa verstva so se srečevala z izzivi, kako ohraniti vero živo v težkih okoliščinah vojne, diaspore ali preganjanja – toda še nikoli vsa verstva naenkrat.« Skupna stiska pospešuje dialog in konkretno sodelovanje med verskimi skupnostmi. Vera je po raziskavah pomemben dejavnik duševnega in telesnega zdravja. Več raziskav ugotavlja porast vernosti po svetu med pandemijo, beseda »molitev« je dosegla velik skok v Googlovem iskalniku.
_ _ _

*Celoten prispevek je bil sprva objavljen v božični Družini (51-52/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*