Tudi opozorila Združenih narodov nas vseskozi opominjajo, da svet drvi v katastrofo. A obstajajo določene svetle točke, kot sta denimo nova ameriška zakonodaja in sprememba oblasti v Braziliji, ki napoveduje ohranitev vse bolj uničenega amazonskega pragozda, v članku, objavljenem na BBC News, ugotavljata avtorici Georgina Rannard in Esme Stallard. Tudi papež Frančišek opozarja, da je skrb za okolje naša moralna dolžnost.

V ZDA davčna olajšava za tiste, ki kupijo električni avtomobil

V ZDA so letos naredile velik korak naprej, ko so sprejele obsežne nove zakone za boj proti podnebnim spremembam. Ukrepi v okviru zakona o zmanjševanju inflacije bi lahko do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov v ZDA – tistih plinov, ki segrevajo ozračje – za 40 odstotkov.

Namen zakona je, da zelena energija postane glavna v sektorjih, kot so elektrika, promet in industrija. Ta med drugim omogoča davčno olajšavo v višini okoli 7500 ameriških dolarjev za tiste, ki kupijo električni avtomobil.

A vsaka medalja ima dve plati. Letošnji obisk predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu je namreč povzročil, da je Kitajska končala svoje sodelovanje z ZDA na področju podnebja. To bi lahko resno vplivalo na mednarodna pogajanja o podnebju.

COP27 bo med 6. in 18. novembrom gostil egiptovski Šarm el Šejk.

V Egiptu ne bo novega britanskega premierja

Združeno kraljestvo, ki je gostilo COP26, je sprejelo velike obljube, s čimer se je pokazalo kot jasen mednarodni podnebni voditelj, a na COP27 prihaja s šibkejšim vodstvom, saj je premier Rishi Sunak v sredo sporočil, da ga ne bo v Egiptu zaradi drugih prednostnih nalog. Kot ugotavljati avtorici članka, Združeno kraljestvo tudi ni povečalo svojih ambicij za spopadanje s svojo vlogo pri podnebnih spremembah.

Svetovna energetska kriza je privedla do tega, da je Združeno kraljestvo odstopilo od zavez o prenehanju novega črpanja nafte in plina v Severnem morju ter o zaprtju elektrarn na premog.

Te spremembe morda ne bodo bistveno spremenile energetske bilance Združenega kraljestva, a »pošiljajo napačen signal«, pojasnjuje profesor mednarodnih odnosov na London School of Economics Robert Falkner.

Preberite tudi: Odzivi na COP26: razočaranje, nekaj napredka in koraki v pravo smer

EU v primežu Rusije

Boj proti podnebnim spremembam v Evropski uniji je močno otežila ruska invazija na Ukrajino, saj s tem močno vpliva na oskrbo Evrope z energijo. »Voditelji so podaljšali življenjsko dobo elektrarn na premog in ocenjujemo, da so se evropske emisije dejansko povečale za približno dva odstotka v prvih šestih mesecih tega leta,« pravi Falkner.

Po njegovem mnenju je vrnitev k vlaganju v fosilna goriva »začasno nazadovanje«, zato meni, da bi lahko EU izkoristila to priložnost in si zagotovila energetsko varnost z vlaganjem v obnovljive vire energije. Nov načrt, načrt REPowerEU, želi leta 2030 povečati delež obnovljive energije v EU s 40 na 45 odstotkov.

Sušo vse bolj občuti tudi evropska celina. FOTO: Unsplash

Indijske ambicije ovira premog

Indija je ena redkih držav, ki je leta 2022 objavila posodobljene podnebne cilje. »Skoraj nemogoče je govoriti o Indiji, ne da bi govorili o napredku,« pravi Kamya Choudhary z London School of Economics. Indija obljublja zmanjšanje intenzivnosti emisij za 45 odstotkov do leta 2030, kar pomeni, da načrtuje zmanjšanje emisij na dolar. Prav tako želi, da bi bilo 50 odstotkov vgrajene energije obnovljive.

Toda indijski načrt za ponovno odprtje 100 elektrarn na premog (premog je fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje) bi lahko bil ovira za te ambicije.

Profesor Navroz Dubash iz Centra za javno politiko in svetovalec ZN za podnebje je za BBC povedal, da tarife za premog pomagajo pri plačevanju ključne infrastrukture in da je treba izgubo tega dohodka zmanjšati.

Nov predsednik, novo upanje za Brazilijo?

Brazilija ima enega od ključev v boju proti podnebnim spremembam. To je njen ogromen amazonski pragozd, ki jim radi rečemo tudi pljuča planeta in absorbira ogromne količine ogljika.

Novi stari brazilski predsednik je Luiz Inácio Lula da Silva je po nedeljski zmagi na volitvah dejal, da je »Brazilija pripravljena ponovno prevzeti vodstvo v boju proti podnebni krizi.« Žalosti podatek, da se je samo leta 2021 krčenje gozdov povečalo za 48 odstotkov.

V preteklosti je Brazilija uporabljala hidroenergijo za zagotavljanje velikih količin zelene energije, a je suša leta 2021 izsušila njene jezove. Zato so vlagali velika sredstva v nafto in plin. Po napovedih bi se njihova poraba nafte do leta 2030 povečala za 70 odstotkov.

»Velika« onesnaževalka, ki vlaga v obnovljive vire energije

Kitajska za razliko od držav razvitega sveta ni odgovorna za zgodovinske izpuste toplogrednih plinov, za katere znanstveniki trdijo, da so doslej povzročali podnebne spremembe, navajata avtorici.

A zaradi trenutne zelo hitre gospodarske rasti je »grozen onesnaževalec«, pojasnjuje višji politični sodelavec za energijo in blažitev na inštitutu Grantham Neil Hurst. Kitajska namreč pokuri polovico premoga na svetu in zaradi pomanjkanja energije tega ne želi zmanjšati.

Je pa Kitajska tudi daleč največji investitor v obnovljivo energijo. Četrtina na novo registriranih avtomobilov na Kitajskem je električnih. »Zelo se trudijo in postavljajo zahtevne cilje, vključno z doseganjem najvišje vrednosti emisij ogljika do leta 2030,« pojasnjuje Hurst.

Predsednik Xi Jinping pa je letos obljubil, da bodo do leta 2030 zasadili 70 milijard dreves.

Raznolika pokrajina Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Slovenski poziv: Prisluhnite mladim

Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri slovenskem predsedniku Borutu Pahorju je pred Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah COP27 sprejel Priporočilo št. 15, v katerem:

• izraža iskreno podporo mladim z vsega sveta, ki so pripravili poziv »Čas se izteka« in ga od Glasgowa do Šarm El Šejka, kjer bo potekal COP27, skozi 18 držav in 7767 kilometrov prenašajo v obliki neprekinjene štafete ter pozivajo vse ljudi in svetovne voditelje, naj jim prisluhnejo;
• ocenjuje, da je sporočilo mladih pomembno opozorilo vsem ljudem in odločevalcem, da so se zaradi vojne v Ukrajini prizadevanja za dosego zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma in Evropskega zelenega dogovora ter razprava o podnebni prihodnosti umaknili z vrha prioritet evropske in svetovne politike, in
• opozarja na nujnost nadaljnjega ukrepanja na globalni, državni, lokalni in osebni ravni za omejitev segrevanja na 1.5 stopinj Celzija, saj se vseh katastrofalnih posledic vojne tudi za okolje in podnebje še ne zavedamo in o njih ne razmišljamo dovolj.

Papež Frančišek: Skrb za okolje je moralna dolžnost

Skrb za okolje in boj proti podnebnim spremembam nista vzvišena cilja, temveč moralna dolžnost, je na dvodnevnem simpoziju, ki ga je v juliju organizirala papeška akademija za znanost, poudaril papež Frančišek, ki je ob tem spomnil na ekološko spreobrnjenje in dejstvo, da je skrb za skupni dom dolžnost vseh. Ob tem je opozoril, da ima svetovna družba pred sabo dva izziva: ublažitev podnebnih tveganj z zmanjševanjem emisij ter pomagati ljudem, da se prilagodijo postopnemu zaostrovanju podnebnih sprememb. Ti izzivi zahtevajo večdimenzionalni pristop.