S knjigo »Kako najtipravo Ljubezen« zakoncev Evert sem se srečala po božji previdnosti in jo začelabrati, da bi napisala recenzijo. Nekje na pol poti pa se je dvom o vsebiniknjige s tako izpetim naslovom in še bolj osladnim podnaslovom raztreščil. Pravbesede zadnje tretjine so globoko zarezale v moje dotedanje razmišljanje. Spreprostim jezikom in nazornimi resničnimi zgodbami pisca neposrednoodgovarjata na moje dvome, strahove in vprašanja.

Če sem bila še vzačetku mojih tridesetih precej ravnodušna do svoje samskosti in sem stresalašale na ta račun, se je v zadnjih letih situacija obrnila v prikrito nestrpnost,spraševanje, kaj je narobe, ali ne naredim dovolj. V prošnjah k Očetu sem sezačela sklicevala na besede: »Človeku ni dobro samemu biti.« Torej: »Ukreni kaj,ljubi Oče!« In tako dalje. Dnevi, tedni, meseci, leta pa minevajo in jaz ostajamna čisti nuli.

Kakorkoli me je že predletom dni prijateljica opogumila, naj si sestavim obširen seznam lastnosti inzahtev za mojega bodočega moža, naj se ne bojim in napišem vsako podrobnost, kibi mi bila pomembna, mi je dal misliti stavek iz knjige: »Postanite vse, karste zapisale na seznam, kajti tudi on si ne zasluži nič manj.« Dobro, mordaizpolnjujem zahteve o videzu in vsestranskosti interesov in hobijev. Drugo paje, ali sem zares samozavestna, ali se cenim in sem ponosna na to, kar inkakršna sem, se čutim izpoljneno? Razumno in spodbudno usmeritev sem našla vEvertovih besedah: »Bog vam je dal lastnosti, ki jih ni dal nikomur drugemu.Blagoslovljene ste bile z določenimi darovi, ki jih lahko razdaja samo ženska.Vaša naloga je, da jih odkrijete in mu jih date na voljo. Zato si med samskimileti vzamite čas in se osredotočite na svoje poslanstvo, medtem pa krepitepotrpežljivost.«

Da, res je, primolitvah drug nad drugim, ki jih imamo v skupnosti, sem prejela besede, naj bompotrpežljiva, da Bog misli name in mi pripravlja nekaj, da sem njegova »golobica,krasotica, lepotica«. V realnosti pa nič, le močno hrepenenje. Opazila semsicer, da se je v zadnjem času moja vsakodnevna molitev za bodočega možaspremenila in sem se bolj začela spraševati o božji volji za moje življenje:»Oče, kam hočeš, da grem?« Vendar se zdi, da je (bilo) to vprašanje iz obupa inna pol v strahu, da bi dejansko dobila odgovor, da se morebiti nikoli ne bomporočila. In ravno ta strah je izpostavljen v predzadnjem poglavju, kjer nasavtorja nagovarjata, naj znova verujemo: »Zaupajte nama: ne boste zgrešile 'pravega',če boste upirale pogled v Kristusa. Tega ne bo dopustil. Če pa se ne bosteosredotočile na Boga, boste zagotovo potratile ogromno časa s fanti, ki vamniso namenjeni«. In še stavek: »Povedati hočeva to: bolj boste privlačne začloveka, ki vam ga je namenil Bog, ko boste postale ženske, kakršne vas želiBog.«

Te pomenljive besede sodobile dodatno težo po pogovoru s preizkušeno ženo na duhovnih vajah za ženske.Njena izkušnja in spodbuda, da moram Bogu izročiti prav vse, vsa hrepenenja inželje, da sprejmem možnost, da se ne izpolni nič od pričakovanega in sanjanega,odmevata v meni. Po božji milosti se velikokrat zavedam, da je vse, kar imam inkar sem, njegov dar. Ko pogledam nazaj na pretekle dogodke, jasno in v velikemveselju vidim, kako me ljubi Oče nežno vodi od spoznanja do spoznanja, mipravzaprav daje vse, kar potrebujem. Pa vendar, kako težko mi je izročitiprihodnost! Evertova pišeta, kaj bi nam Jezus v tem primeru sporočil: »Samovame zaupaj in ne obupaj. Moja ljubezen te ne bo nikoli razočarala. Vem, kakohrepeniš po popolni ljubezni. Zavedaj se, da to hrepenenje – in njegovaizpolnitev – prihaja samo od mene. Vsak dan mi popolnoma izroči srce. Najpostanem cilj tvojega upanja.« In še: »Mir, po katerem hrepeniš, lahko najdešsamo v tem, kar ti namenjam.«

Tako sedaj skušamponotranjiti in živeti to resnico, se približati Bogu in na vso moč predajativse sanje in hrepenenja; da se osvobodim, da se izpraznim in pustim, da menapolni On. Da tako neobremenjena živim vsak dan v polnosti in veselempričakovanju, kar mi pripravlja nebeški Oče.

Če sem torej v začetkuhotela prebrati knjigo le, da bi o njej napisala recenzijo, sem sedaj lastnicaenega izvoda in sem trdno sklenila, da jo dobi v branje vsaka moja še samskaprijateljica, pa tudi, da jo priporočim vsem dekletom na začetku iskanjaljubezni, da se opremijo za ljubeč odnos.

MB