Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Vprašanje bralca:

Opažam, da z vsem odlašam do zadnjega. Za teste se učim zadnji dan, enako je s pripravljanjem govornega nastopa; domačega branja ne preberem do konca, ker mi zmanjka časa ... Vem, da to ni prav, ampak se enostavno ne morem prej spraviti k delu. Letos sicer večjih težav v šoli ne bom imel, naslednje leto, ko bom na gimnaziji, pa bo verjetno težje. Kako naj se »odvadim« odlašanja? (Matevž)

Odgovor svetovalne delavke

Dragi Matevž, pišeš o odlašanju, s katerim se sooča zelo veliko otrok in mladostnikov. Kot že sam ugotavljaš, nam odlašanje ne prinese nič dobrega, predvsem v povezavi s šolo ne. Čim dalj časa odlašamo z obveznostmi, globje tonemo. Namesto da bi opravili neko nalogo, se zaposlimo z drugimi stvarmi, npr. z brskanjem po spletu in družbenih omrežjih, branjem knjig, gledanjem televizije … Uporabljamo tudi razne izgovore, s katerimi opravičujemo dejstvo, da smo neko nalogo preložili.

Čim dlje odlašamo, večja je verjetnost, da neke naloge ne bomo opravili.

Odlašanje nam vsaj na začetku prinese zadovoljstvo, vendar potem kaj kmalu ugotovimo, da smo zaradi odlašanja v stiski s časom in ne zmoremo opraviti določenih stvari. Čim dlje odlašamo, večja je verjetnost, da neke naloge ne bomo opravili, kar nam kasneje vzbuja občutke tesnobe in samokritičnosti. Kritike dobivaš tudi od staršev in učiteljev, ki od tebe zahtevajo, da neko nalogo opraviš. Vse skupaj lahko zelo slabo vpliva na tvojo samopodobo in ti povzroča vedno večjo stisko.

Ugotovi, zakaj odlašaš

Če želimo odlašanje premagati, potem je pomembno, da najdemo vzroke zanj. Velikokrat se zgodi, da odlašamo zaradi slabih učnih navad, pomanjkanja motivacije, nerazpoloženosti v določenem trenutku ali zaradi nezaupanja vase in strahu pred neuspehom. Odlašamo lahko tudi, ker nimamo dovolj jasnih navodil za neko nalogo. Mogoče neko nalogo doživimo kot preveč zahtevno in menimo, da je ne bomo zmogli opraviti.

Matevž, sprašuješ, kako naj se odvadiš odlašanja. Zelo pomembno se mi zdi, da si sam pri sebi prepoznal, da odlašanje verjetno ne bo prineslo dobrih rezultatov. Naslednji korak je, da ugotoviš, zakaj stvari prelagaš na kasnejši čas. Preveri, ali imaš dovolj navodil in ali so ta jasna. Če meniš, da je neka naloga ali učna snov pretežka, poskušaj priti do razlage in pomoči. Če ti pozornost kradejo digitalne tehnologije, odstrani vse te moteče dejavnike za tisti čas, ko delaš nalogo ali se učiš.

Spodbudo za delo lahko najdeš v majhnih nagradah in zate prijetnih aktivnostih, ki si jih lahko privoščiš v odmorih ali ko zaključiš z delom.

Delo si organiziraj. Naredi si dnevni, tedenski ali mesečni načrt in ga poskušaj čim bolj upoštevati. Z delom začni takoj ter si ga razdeli na krajša časovna obdobja z vmesnimi odmori. Na primer: ko se učiš petindvajset minut, si nato vzemi deset minut odmora in to ponavljaj, dokler naloge ne opraviš. Pomembno je, da dela ne prekineš, če si v delovnem zagonu. Takrat kar vztrajaj, dokler zagon in motivacija trajata. Spodbudo za delo lahko najdeš v majhnih nagradah in zate prijetnih aktivnostih, ki si jih lahko privoščiš v odmorih ali ko zaključiš z delom.

Vedno, ko te bo zaneslo v odlašanje, poskusi vztrajati in se loti dela takoj. Samo z vztrajnostjo boš lahko spremenil to navado, kar odlašanje tudi je – samo navada, ki jo je mogoče spremeniti.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2024). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.