Največ jih opravimo z avtomobili, zato ima skoraj vsak izmed nas poleti večkrat težave s pregretim avtomobilom. Kaj lahko storimo, da se bomo med vožnjo karseda dobro počutili in predvsem, da bomo ustrezno poskrbeli za svoje zdravje?

Ob začetku poti

Poleti še posebej občutimo razliko med avtomobili s klimatsko napravo in tistimi brez nje. A tudi najsodobnejša avtomobilska klima ne pomaga, ko vstopimo v avtomobil, ki je bil več ur na soncu. Takrat v nas butne vroč zrak iz avtomobila in že zdrav razum nam pove, da je bolje nekaj časa počakati ter šele nato sesti v avto. 

Simona Perčič, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasnjuje, da pravzaprav ni problem zrak sam, pač pa stres za telo predstavlja izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. V razmeroma majhnem prostoru, kot je osebni avtomobil, se zrak namreč ob daljši izpostavljenosti soncu zelo segreje, zato je njegova temperatura lahko veliko višja od zunanje, pa čeprav se nam tudi zunaj zdi zelo vroče. 

Preden se torej poleti odpravimo na pot, je pomembno, da avtomobil dobro prezračimo, ga s tem nekoliko ohladimo, in šele nato sedemo vanj in vključimo klimatsko napravo. Raziskav o tem, po kolikšnem času, ko avtomobil stoji na soncu, je potrebno zračenje, ni, pojasnjuje Simona Perčič, in dodaja, da se pri tem lahko zanesemo na svoja čutila: »Avto prezračimo vsakič, ko začutimo, da je v njem 'slab zrak'.«

Običajnega zračenja avtomobila ne smemo nadomeščati z uporabo funkcije maksimalnega hlajenja. FOTO: Pexels.

Nekateri ljudje so vajeni, da poleti v avtomobilih puščajo okna priprta za nekaj centimetrov, da bi se tako avtomobil med čakanjem zračil. Simona Perčič zatrjuje, da samo s tem ne bomo dosegli želenega učinka, saj bo kljub malo odprtim oknom v avtomobilu temperatura še vedno veliko višja od tiste, ki bi bila udobna za vožnjo. 

Kakšna je ta, je seveda nekoliko odvisno od posameznika. Vseeno obstajajo nekakšne smernice. Simona Perčič tako svetuje, naj klimatsko napravo nastavimo na temperaturo med 22 in 26 stopinjami Celzija. Občutek udobja je odvisen tudi od relativne vlažnosti zraka, ki naj bi bila v avtomobilu od 30- do 60-odstotna.

Prav tako običajnega zračenja avtomobila ne smemo nadomeščati z uporabo funkcije maksimalnega hlajenja, ki jo ima večina novejših avtomobilov. Njen namen je namreč čim hitreje ohladiti zrak v prostoru, kar pa je omogočeno tako, da se vključi le notranje kroženje zraka. Za zdravo zračenje pa je potrebno dovajanje zraka od zunaj, pojasnjuje Simona Perčič. 

To pomeni, da je funkcijo maksimalnega hlajenja smiselno vključiti šele, ko smo avtomobil že dobro prezračili; čez čas pa seveda to funkcijo izklopimo in spet vključimo dovajanje zraka od zunaj. Če se odpravimo na daljše potovanje in se morda po soncu vozimo več ur, je prav tako priporočljivo, da med postanki avtomobil posebej prezračimo in se ne zanašamo le na zračenje s klimatsko napravo (posebno, če smo imeli vključeno notranje kroženje zraka). 

Specialistka javnega zdravja Simona Perčič pojasnjuje, da ni vseeno, kam je usmerjenja klimatska naprava, in svetuje: »Izogibati se moramo neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.«

Preden prispemo na cilj

Pomembno je tudi, da razlika med temperaturo v avtomobilu in zunanjo temperaturo ni previsoka. Simona Perčič opozarja, da to pomeni tudi, da moramo pet ali deset minut pred prihodom na cilj hlajenje zmanjšati, s čimer se postopoma prilagodimo na zunanje temperature in tako poskrbimo, da je toplotni stres manjši. 

Temu se npr. ne moremo izogniti, ko na vroč dan izstopimo iz zelo ohlajenih prostorov, je pa prav, da za to poskrbimo vsaj tam, kjer lahko, npr. v svojem avtomobilu.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (31/2021).