Vlada Republike Slovenije je lani decembra leto 2022, ko se spominjamo 150. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, razglasila za Plečnikovo leto. V prvi polovici leta je že bilo postavljenih nekaj razstav iz njegovega opusa, vrstila so se predavanja in okrogle mize. Junija pa so osrednjo razstavo v jubilejnem letu odprli v Mestnem muzeju Ljubljana. »Razstava želi današnjemu obiskovalcu ponuditi svežo interpretacijo arhitektovega idejnega in ustvarjalnega sveta,« so zapisali kustosi ob rob razstavi. Razstava prikazuje Plečnikove realizirane in nerealizirane projekte z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegove zapiske, intimne skice, risbe, načrte, makete, kipce – med njimi nekateri še niso bili predstavljeni širši javnosti. Ambientalna postavitev je prikazana okrog treh prispodob (metropola, kraj, vrt), ki so, kot so zapisali, »hkrati prispodobe za različna razumevanja sveta in načine bivanja v njem.«

Razstavljen eden največjih Plečnikovih načrtov: Ljubljanica od Špice do zapornic

Razstava na ogled postavlja bogato Plečnikovo zapuščino, ki jo hranijo številne institucije: v prvi vrsti Plečnikova zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane, izbrano gradivo pa so za razstavo posodili tudi Arhiv Praški grad, Muzej mesta Dunaj, Dunajska mestna knjižnica, Fakulteta za arhitekturo UL, Zgodovinski arhiv Ljubljana in zasebniki. Kot je zapisala Ana Porok, ki je poskrbela za strokovni izbor razstavnega gradiva, »razstava med drugim ponuja priložnost za vpogled v nekatere najbolj intimne Plečnikove risbe, ki doslej še niso bile na ogled javnosti.« Med drugim je na ogled tudi eden največjih Plečnikovih načrtov: načrt Ljubljanice od Špice do zapornic iz leta 1931, ki je dolg kar okoli tri metre.«

 »Iz 'ropota metropole' v arhitektov 'miselni svet'«

»Koncept razstave sledi trem temam, ki jih ponazarja naslov: metropola, vrt, kraj, tako se obiskovalec iz Plečnikovega domačega okolja preseli na Dunaj, kjer se je v 'ropotu metropole' formiral arhitekt. V 'miselnem svetu' se potopi v introvertirani prostor arhitektovega ateljeja, seznani z osebnimi predmeti in spomini Plečnikovih ustvarjalnih področij. S pomočjo abstraktnih modelov in projekcij se v prostoru 'zamisel kraja' predstavljata prostorska koncepta prenove Praškega gradu in transformacija Ljubljane. V zadnjih treh prostorih se obiskovalec sprehodi med prostorskimi zasnovami, arhitekturami in elementi, s katerimi Plečnik gradi prostor, odpira poglede na mesto in ustvarja 'tišino vrta',« razloži postavitev razstave avtorica Maruša Zorec.

Plečnikove arhitekture si ne moremo predstavljati brez dreves in stebrov

Avtorica razstave Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo je ob razstavi zapisala, da si »Plečnikove arhitekture ne moremo predstavljati brez dreves, tekstur, materialov, pogledov, stebrov, tudi brez Grčije, Rima ali Egipta ne. A Plečnik se je, kot vsak arhitekt, bolj ukvarjal s prihodnostjo kot s preteklostjo. Da je lahko (do)mislil svoja dela, si je moral zamišljati, kakšen svet bodo soustvarjala, kakšni dogodki se bodo odvijali med njihovimi zidovi. Ne nazadnje je pri arhitekturi misel na prihodnost, poleg njene materialnosti, ena ključnih sestavin, da lahko govorimo o njenem simbolnem prostoru.«

Z vpisom na seznam svetovne dediščine Unesco je Plečnik doživel globalno prepoznavnost. Postal je ikona. Pomemben del razstave so zato tudi interpretacije Plečnikove dediščine, ki odgovarjajo na vprašanje 'Kako misliti, interpretirati in živeti Plečnika danes?'. Na razstavi je predstavljen nov besednjak pojmov, ki jih Plečniku pripisujejo sodobni umetniki, arhitekti, oblikovalci, filozofi in teoretiki.

Razstava tudi za otroke, v skrivnih kotičkih bodo raziskovali materiale

Razstavo odlikujejo tudi družinski interaktivi. Otroci bodo lahko v skrivnih kotičkih raziskovali raznolike materiale, ki jih je Plečnik uporabljal pri svojem snovanju, sestavili steber ali kelih iz geometrijskih teles, ustvarili geometrijsko mesto v kinetičnem peskovniku pod veliko piramido, pisali s šablono Plečnikove črkovne vrste ali skicirali po Plečnikovem navdihu, pri nakupu družinske vstopnice pa bodo družine prejele tudi razigran otroški vodnik AritektUrice.

Razstava, ki je plod sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana, Fakultete za arhitekturo UL ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 12. februarja 2023.