Po Argentincu Diegu Armandu Maradoni (novembra 2020) in Brazilcu Peleju (decembra 2022) in le nekaj dni po slovesu še ene južnoameriške legende Maria Zagalla tako nogometni svet žaluje še za eno nesporno nogometno ikono, ki je premikala mejnike.

Eden od le treh

Franz Beckenbauer je najprej leta 1974 z »elfom« postal svetovni prvak kot igralec, leta 1990 pa še kot selektor, kar se mu je posrečilo kot enemu od le treh nogometašev v zgodovini. Proslavil se je tudi kot funkcionar v vlogi direktorja münchenskega Bayerna.

Med najboljšimi prostimi branilci

S svojo eleganco, lahkotnostjo in vodenjem na igrišču je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja na novo opredelil položaj branilca in obveljal za enega najboljših prostih branilcev vseh časov. Neizbrisen pečat je pustil zlasti v majici bavarskega velikana Bayerna.

Zdravstvene težave

Pred devetimi leti ga je močno prizadela smrt sina Stephana, ki je po težki bolezni preminil v starosti komaj 46 let. V zadnjem obdobju se je Kaiser umaknil iz javnosti. Imel je zdravstvene težave, preživel nekaj posegov na srcu, mučili sta ga Parkinsonova bolezen in demenca. Umrl je mirno in obkrožen s svojci.

Izpričan katoličan

»Sem katoličan. Ne le, da to piše v dokumentih, temveč tudi živim po krščanskih vrednotah. Sem seveda sodita tudi molitev in obisk maše,« ni imel Beckenbauer nikdar težav z javnim opredeljevanjem za katoličana.

Nobena pobožnost ne pomaga ...

Ni pa bilo vedno tako. Čeprav je bil vzgojen kot kristjan in je ministriral v münchenski župniji Giesing, je priznal, da je bil dolgo časa »dokaj površen glede rednega obiskovanja cerkve«, prepričan pa je, da ne pomaga nobena pobožnost, »če človek ne skrbi in se ne trudi za svoj značaj«.

Vpliv papeža Benedikta XVI.

»Vsak dan molim očenaš. Pomaga mi pri vsakdanjih opravilih in mi daje moč. Papež Benedikt XVI. je v svoji knjigi napisal čudovito poglavje o Gospodovi molitvi,« je priznal Cesar Franz in tako izpostavil pokojnega svetega očeta, ki ga je brezmejno spoštoval in tudi vpeljal v dejavnejše versko življenje.

Notranji mir, dostojanstvo, toplina

Da je v življenju srečal mnogo velikih osebnosti, a je bilo srečanje z rojakom Benediktom »eden najbolj ganljivih trenutkov v mojem življenju«. Navdušen je bil na papeževim notranjim mirom, dostojanstvom in toplino.

Velika škoda za Katoliško cerkev

Beckenbauer je prikimal, da ga je ravno enominutno srečanje z Benediktom XVI. v Vatikanu osebnostno spremenilo, ob njegovem odstopu pa je užaloščen dejal: »Velika škoda za Katoliško cerkev! Zame je bil najboljši papež, kar sem jih doživel. Izjemno ga cenim.«

Vse se ne konča s smrtjo

Da verjame v posmrtno življenje, je Beckenbauer javno izpričal v velikonočni anketi Bilda leta 2009. Odgovoril je: »Vse se ne konča s smrtjo, prepričan sem. Verjamem, da se duša vsakega človeka vrne tja, od koder je prišla. Nobenih dokazov ni, le vera v to!«

S kaplanom do trofeje

Na svetovno prvenstvo leta 1990 v Italiji je Franz s seboj pripeljal kaplana, kapucina p. Matthiasa Dolla, ki je nato postal skrbnik božje poti v Würzburgu. »Prihaja pater, ki nam je pomagal do lovorike,« ga je ob srečanjih še dolgo pozdravljal Beckenbauer.