V anketi smo pet parov prosili za njihovo izkušnjo, kako so so se prilagodili nepredvidljivim razmeram in našli svoj prvi prostor za življenje. Izkušnje in zgodbe lahko drugim mladim pokažejo, da lahko včasih najdejo rešitve tam, kjer jih najmanj pričakujejo, in kako lahko s prilagodljivostjo ter ustvarjalnostjo premagajo ovire, ki se jim postavijo na pot. 

Mica in Klemen Jančič (24 in 25 let): S poroko dobiš velik blagoslov

Ko sva se odločila za poroko, sva imela zagotovljeno stanovanje v župnišču v domači fari, a sva nekaj mesecev pred poroko dobila ugoden najem na obrobju Ljubljane. Prvi dve leti po poroki sva preživela tam, trenutno sva v drugem stanovanju, v okolici Šmarne gore. Iskala nisva kaj dolgo, saj sva bila odločena, da nama za začetek domovanje v župnišču ustreza, ampak sva vseeno vesela, da sva lahko zakon »zaštartala« v konkretnem stanovanju.

Mica in Klemen Jančič. FOTO: Osebni arhiv 

Glede finančne stabilnosti sva imela nekaj skrbi, a sva se strinjala, da bova zmogla, ne glede na vse. S poroko dobiš en velik blagoslov, ki zaveje tudi na področje doma in ustvarjanja družine – sva kar lep primer tega.

Cene so zares visoke, sploh če si želiš ostati v bližini Ljubljane. (Mica in Klemen Jančič)

Elizabeta in Benjamin Kušar (26 let): Ustvarjanje prvega doma v hiši staršev morda ni prva misel mladih zakoncev

Poročila sva se mlada, pri 23 letih, ko sva bila oba še študenta. Že pred poroko sva vedela, da si zaradi najinih prihodkov ne moreva privoščiti dragih najemnin. Najini domači so nama ponudili bivanje pri njih, zato sva se odločila, da bova, dokler ne najdeva drugega prostora za najin dom, ostala v hiši Benjaminovih staršev, ki nama je ponujala najboljše možnosti za študij tudi z vidika lokacije.

Elizabeta in Benjamin Kušar. FOTO: Osebni arhiv 

Prav zaradi tega, ker je najin prvi dom pri domačih, sva bila lahko tudi s študentskimi prihodki bolj samostojna in naju finančna stabilnost ni preveč skrbela. Vedela sva, da je pred nama še nekaj let študija, zato sva živela varčno. Poleg tega sva imela podporo obeh najinih družin, za kar sva jim hvaležna.

Želela sva imeti prostor, kjer bi si lahko ustvarila dom in družino, hkrati pa nama je bila Ljubljana priročna tudi zaradi študijskih obveznosti. (Elizabeta in Benjamin Kušar)

Janja in Štefan Volk (25 in 26 let): Za najemniško stanovanje bi namenila več kot polovico najinih prihodkov 

Iskanja stanovanja sva se lotila približno leto dni pred poroko. Pri tem so nama pomagali najini bližnji, ki so nama ponudili nekaj možnosti za bivanje. Osredotočila sva se predvsem na tiste možnosti, ki so bile finančno dosegljive in kjer sva si lahko predstavljala skupno življenje za naslednjih nekaj let. Na koncu sva se odločila za bivanje v hiši v drugem nadstropju pri starih starših. Hvaležna sva za to možnost, saj se zavedava, da marsikdo v najinih letih nima takšne priložnosti in se zaradi tega sooča z veliko stanovanjsko stisko.

Janja in Štefan Volk. FOTO: Osebni arhiv 

Najpomembnejše nama je bilo, da se bova v najinem skupnem domu dobro in varno počutila, da si bova lahko ustvarila družino ter da bova lahko privarčevala del prihodkov. Najpogostejši izzivi, s katerimi sva se soočala, so bili pridobivanje informacij o primernih ponudbah na trgu, ocena najinih finančnih zmožnosti ter odločitev, ali ostati pri domačih ali iti popolnoma na svoje. Iskanje je bilo stresno, saj sva kmalu ugotovila, da bi za najemniško stanovanje namenila več kot polovico najinih prihodkov za najemnino in druge stroške. Zato sva se osredotočila na možnosti, ki so nama jih ponudili najini bližnji.

Filip in Špela Lah (25 let): Iščeva staro domačijo, kjer bi lahko ustvarila primeren dom za odraščanje otrok

Stanovanje sva začela iskati približno pol leta pred poroko, okoli novega leta 2020/2021, med zaprtjem zaradi covida-19. Iskala sva predvsem po spominu in že obiskane lokacije ter oddala oglas na katoliško stanovanjsko spletno stran, a sva ga po nekaj čudnih klicih umaknila. Iskala sva prek poznanstev, da bi našla lokacijo za obnovo, kjer bi bila lastniška skupnost ali oseba vesela tega. Denarja nisva imela na pretek, živela sva iz rok v usta, imava pa znanje in veselje do takega dela. Na koncu sva se odločila za možnost v Goričah, ki sva jo prej zavrnila zaradi razdalje od Ljubljane, kjer je Filip takrat študiral. V prijazni skupnosti sva bila toplo sprejeta in v mesecu dni od prvega ogleda sva imela pogodbo podpisano.

Filip in Špela Lah z družino. FOTO: Osebni arhiv 

Zelo pomembno nama je bilo, da sva v svoj prostor vnesla nekaj najinega. Zaradi dolgega čakanja na odgovore zaradi zaprtja sva imela pred poroko zelo malo časa, da si pripraviva najin domek. Nisva pričakovala, da bo obseg del tako velik, zato sva večino opravil izvedla v dveh mesecih, nekaj pa tudi sproti, po vselitvi. Na primer, parketa sva položila toliko, da sva lahko gor položila jogi, preostalo pa je bilo pokrito s filcem še nekaj tednov.

Dejansko ne veva, kako sva preživela vse finančne vložke, saj nikoli nisva imela prihrankov za ta namen. Nekaj manjših prispevkov je bilo podarjenih, večji del pa sva služila sproti in vlagala naprej. Pogodba je bila sklenjena za več let brez najemnine, v zameno pa sva vložila lastna sredstva v obnovo, kar je omogočilo nekoliko lažji začetek.

Sedaj ko družinica raste, si zelo želiva najti miren kraj, morda kakšno staro domačijo, kjer bi lahko ustvarila primeren dom za odraščanje najinih otrok.

Katarina in Martin Peterka Skobe (23 in 24 let): Podpora najinih družin je olajšala prehod iz domačega okolja v samostojno življenje v dvoje

Stanovanje sva začela iskati pred tremi leti in pol, ko sva se zaročila. Cene najemnin v Ljubljani so se nama zdele previsoke, zato sva prosila sorodnike, naj preverijo možnosti. Po Božji milosti sva eno leto pred poroko nekega jesenskega večera prejela SMS od najinega domačega župnika. Vseboval je zares dobre novice, saj naj bi se odprli dve možnosti za bivanje v župniščih v najini bližini. Težko je opisati neizmerno veselje, ki naju je prevevalo ob tem, sploh ker sva prejela informacije od duhovnika, ki z odprtim srcem podpira poroke mladih.

Katarina in Martin Peterka Skobe. FOTO: Osebni arhiv 

Glavni izzivi pri iskanju stanovanja za mlade pare so po najinem mnenju predvsem neobvladljivi stroški najemnin, ob upoštevanju potrebe po bivanju v bližini Ljubljane zaradi študija. Pomanjkanje stanovanj zaradi neurejene stanovanjske politike žal diktira odločitve mnogih mladih parov glede poroke ter lahko predstavlja močan stresor tako v procesu iskanja kot tudi v bivanju v stanovanju s previsokimi najemninami. Takšne razmere prinašajo večjo finančno nestabilnost in s tem nemir v mladem zakonskem odnosu.

Najbolj pa sva si želela zaživeti samostojno, ločeno od najinih primarnih družin, saj meniva, da je to blagodejno in ključnega pomena za trdne zakonske temelje. (Katarina in Martin Peterka Skobe)

Finančna stabilnost v študentskih letih je izmuzljiv koncept zaradi nepredvidljivosti mesečnih dohodkov. Stroški bivanja pa so hvala Bogu v najinem primeru študentom prijazni, zato nama vselitev ni povzročila veliko sivih las. Pa da ne pozabiva omeniti podpore najinih družin, ki je olajšala prehod iz domačega okolja v samostojno življenje v dvoje.

Kaj mladi pari, ki so našli svoj dom, svetujejo mladim, ki tega še iščejo?

Mica in Klemen Jančič: Povprašajta naokoli. Velikokrat se zgodi, da ima teta prijateljičine sosede ravno eno garsonjero na voljo, kamor bi rada sprejela nekoga, ki mu lahko zaupa, in mladoporočenci iz katoliških krogov s(m)o velikokrat prav to.

Elizabeta in Benjamin Kušar: Ustvarjanje prvega doma v hiši staršev morda ni prva misel mladih zakoncev, saj prinaša mnogo prilagajanja z obeh strani. Po najinih izkušnjah pa lahko prav ta možnost prinese tudi veliko dobrega – od grajenja odnosov do večje finančne svobode ali varstva otrok, ko le-ti pridejo.

Janja in Štefan Volk: Zdi se nama, da smo zaradi trenutne stanovanjske krize mladi večkrat primorani ostati pri svojih domačih, a s tem bolj cenimo tisto, kar so ustvarili naši predniki. Mladim predlagava, naj na to pogledajo s pozitivne strani. Tudi midva sva se zavedala, da bi bilo za naju in najin odnos najbolje živeti popolnoma na svojem, vendar meniva, da tudi sobivanje pri domačih predstavlja blagoslov. To vidiva predvsem pri medsebojni pomoči in skrbi drug za drugega.

Špela in Filip Lah: Če bi bila še enkrat na točki iskanja stanovanja, bi se bolj potrudila z oglaševanjem, predvsem v katoliških krogih, že takrat in še sedaj pa pogrešava male oglase na Radiu Ognjišče, ki so bili odlično orodje za tovrstne podvige.

In še: beseda ni konj. Tako pravijo, midva stojiva za tem. Kdaj dobiš kak oster odziv, pa nič za to. Težko je, če za nazaj veš, da nisi dal vsega od sebe. V Sloveniji je ogromno prostorov in objektov, ki propadajo, veliko lastnikov pa jih sploh nima namena dati v uporabo, zato je treba iskati in vrtati in ne se bati poprijeti za delo.

Katarina in Martin Peterka Skobe: Najprej izkoristite svojo socialno mrežo – prosite sorodnike, prijatelje in znance, da povprašajo o možnostih vselitve naokoli. V zadnjem letu je priljubljena tudi uporaba družbenih omrežij za iskanje stanovanja, kar omogoča širši dostop do informacij. Če ne najdete nič primernega in morate izbrati dražja najemniška stanovanja, ne obupajte. Še vedno obstajajo možnosti. Upoštevajte tudi možnost državne štipendije za mlade poročene študente, ki lahko izboljša finančno stabilnost. Včasih pa je mogoče urejati stanovanje v domači hiši, vendar je priporočljivo, da vsaj prvo leto poiščete drugo namestitev, da boste lažje postavili temelje svojega življenja brez vpliva drugih družinskih članov.