Tečaji se bodo zvrstili še v drugih metropolijah in škofijah. Sive glave je omenil v povezavi s starostno strukturo duhovnikov v Sloveniji. Navzoče je v Pastoralnem domu Stella Maris, na četrtkovem srečanju, 1. septembra, pozdravil koprski škof dr. Jurij Bizjak in kljub razmeram povabil k optimizmu in upanju.

Slovenija v tem pogledu sledi dogajanju v Zahodni Evropi je v predavanju z naslovom »Duhovnik, mladi in grožnja post-religiozne dobe« povedal Cestnik. Duhovnike je spomnil, da njihovo duhovništvo pravzaprav izhaja iz mladosti. Za duhovništvo so se odločali v dobi mladosti, v času, ki je bil zaznamovan z drugačnimi izzivi, kot je današnja post-religiozna doba. Ta je prinesla ločnico med religioznostjo in vero. Oboje se v Evropi med avtohtonim prebivalstvom počasi izgublja. Zanimiv pa je pojav prinašanja religioznosti z migracijami. V večini primerov govorimo o islamu. Pojavnost ateizma pa je le nekaj odstotnega.

Mladih ni – kaj se nam je zgodilo?

Kot je poudaril Cestnik, mladi v bistvu ostajajo podobni prejšnjim generacijam. Še vedno so iskalci. V dobršni meri se je le spremenila okolica, v kateri bivajo in delujejo. Z razmahom komunikacij in digitalnega sveta se več ne čutijo »državljani« zgolj ene države, ampak je njihov (digitalni) doživljajski prostor cel svet.

Izgubili pa so stik z župnijami in Cerkvijo. Mladih ni, je ugotovil Cestnik. Kje so se zgubili? Sedaj smo v puščavi. Duhovniki smo se postarali, ugotavlja Cestnik. Ni mladih kaplanov, ki bi si za mlade vzeli čas, bili z njimi, jih slišali in z njimi zgradili prijateljstvo.

Župnik, tako župnik štirih župnij Aleksander Koren, ne more več biti v vlogi prijatelja z mladimi, ampak je njegova vloga očetovska. Zato zeva vrzel, ko po župnijah ni nikogar, ki bi mlade sprejel na ta način. Cestnik je ob tem omenil še finančne težave in škandale, ki so omajali ugled Cerkve, zaupanje mladih pa je izgubila s spolnimi (pedofilskimi) škandali.

FOTO: Karlo Smodiš

Ali bo Slovenija v prihodnosti še katoliška dežela?

Trenutne projekcije kažejo, da se lahko kmalu zgodi, da Slovenija v prihodnosti večinsko ne bo več katoliška dežela. Ne le mladi, tudi srednja generacija vse bolj živi, kot da Boga ni. Nekdaj ideološki ateizem prehaja v kulturni ateizem. Bog ni potreben. Človek je zadosten sam sebi. Širi se kultura smrti s splavi, evtanazijo, vse je mogoče spremeniti. »Smo v triumfu individualizma,« je prepričan Cestnik. Za javnost in tudi vernike je sprejemljiva horizontalna raven vere, ki se kaže v Karitas, lepih slovesnostih, skupnem delu, vertikalna raven, ki zahteva osebni odgovor Kristusu, pa je že preveč in jo večina zavrže.

Smo v triumfu individualizma. (p. Branko Cestnik)

»Če je Cerkev trenutno v krizi, Sveti Duh ni v krizi, nova evangelizacija že teče,« je prepričan Cestnik.

Anja Purnat, Klemen Klemen, Gašper Čulk, župnik Aleksander Koren, p. Branko Cestnik. FOTO: Karlo Smodiš

Priložnost za laike

Mozirski župnik Sandi Koren s sodelavci, pastoralnim asistentom Klemnom Klemnom, Anjo Purnat in Gašperjem Čulkom, je predstavil sodelovanje duhovnika in laiških sodelavcev v pastorali. Trenutno je zadolžen za štiri župnije z okrog 8000 verniki, 500 veroučenci in okrog 1200 nedeljniki. Ko so iskali možne načine pomoči za pastoralno dejavnost, so se skupaj z župnijo sv. Danijela Celje in celjsko škofijo dogovorili, da zaposlijo pastoralnega asistenta. Iz skavtskega načina življenja in dela je odnesel pomembno sporočilo: »Nisi za vse sam. Skupaj bomo naredili.«

Pastoralni asistent Klemen Klemen tako dela tri dni na župnijah pri Korenu, en dan v stolni župniji, en dan pa je na voljo za škofijske potrebe. Kot je dejal sam, je z delom, ki zahteva veliko dobrega načrtovanja, zelo zadovoljen, sprejeli pa so ga tudi verniki. Rad dela z mladimi in družinami, kar sta potrdila tudi Anja in Gašper, ki sta v svojem pričevanju potrdila tezo, da mladi ostajajo v Cerkvi, če najdejo svojo skupino ali stoji za njimi versko močna družina. Oba sta skavta in »vedno pripravljena« pomagati. Med drugim sta povedala, naj se mladim ne bojimo predati odgovornosti in jim zaupati. »Ni treba, da smo ljubosumni na laiške sodelavce,« je Koren spodbudil duhovnike in omenil veliko razliko, ko sedaj pride na srečanje kot duhovnik za spoved, mašo, pogovor in ne več kot organizator, ki bi moral poskrbeti za vse. To sedaj opravi Klemen, sam pa se posveti duhovniškemu delu.

Kdaj in kje še bo pastoralni tečaj? Novo mesto – sreda, 7. 9. 2022; Ljubljana – sreda, 14. 9. 2022; Mariborska metropolija – sreda, 28. 9. 2022.

»Finance pa so stvar prioritet, kam bomo vlagali,« je še dodal Koren, ki skrbi za 38 stavb po župnijah, od tega 16 cerkva.