Katoliški spletni portal Aleteia bralcem vedno znova ponuja kratke sezname z nasveti, kako se spopasti z različnimi življenjskimi izzivi in ob tem ne pozabiti na svoje krščanske korenine. V pričakovanju postnega časa v svetem letu usmiljenja, ko se od nas kristjanov pričakuje še posebej opazna strpnost do bližnjega, vam predstavljamo pet nasvetov, kako v vsakodnevnem življenju sprejemati težavne ljudi, s katerimi se srečujemo.



Kako ravnati s težavnimi ljudmi?

Nekateri ljudje v našem življenju so morda težavni zgolj zato, ker nam postavljajo izzive. Morda so težavni, ker so drugačni. Ali pa so težavni zato, ker z njimi živimo (in bližina še stopnjuje človekove napake). Ali pa so težavni, ker smo težavni mi in jih takšne napravi naša bližina.

Lahko tudi, da so preprosto težavni in pika.

Ne glede na to, če želimo rasti v svetosti, se lahko naučimo sprejemati neprijetne, nadležne in sitne (ljudi in dogodke) v svojem življenju ne le kot nujno zlo, ampak kot dar.

Ameriška katoliška blogerka Heather King je zapisala:

»Kadar smo odprti in sprejemljivi za vse, kar nam ponuja svet in za vse, kar nas svet lahko nauči, potem vse postane razsvetljeno od znotraj.

In nato vidimo, da je vse – oziroma da je lahko vse – povezano z našimi prizadevanji za lepoto in red. Vse ima svoj prostor: stare igrače, razpadli dnevniki, odrabljeni gumbi. Težavni ljudje.«

Videti težavne ljudi v tako pozitivni luči je na prvi pogled precej zahtevna naloga. Lahko pa se začnemo učiti ravnanja z bližnjimi na način, ki ga je uporabljal Jezus.

Sveto pismo nam ponuja nekaj načinov, na kakršne se je Jezus ukvarjal s težavnimi ljudmi:

1 Jezus postavlja vprašanja: V 12. poglavju Evangelija po Luku Jezusa prosijo, naj pomiri družinski spor, on pa odvrne: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« (Lk 12, 14). Zanimivo je opazovati, kako veliko vprašanj postavlja Jezus v Svetem pismu. Jezusova vprašanja so bila včasih retorična, ali izzivalna, spet drugič pa je nanje pričakoval odgovor. Z uporabo vprašanj je Jezus poudaril svojo odprtost do bližnjega.

Zanimivo je, da ljudje običajno ne sprašujemo kaj dosti. Predvidevamo, pametujemo, pridigamo, opazujemo, prekinjamo in sodimo. Redko pa ljudem zavestno postavljamo vprašanja. S pogosto uporabo vprašanj se je Jezus izkazal kot dober sporazumevalec, kot nekdo, ki mu je toliko do njegovega sogovornika, da se želi z njim zaplesti v pogovor in ga izzvati. Tudi takrat ali pa še posebej takrat, ko gre za težavno osebo.

2 Jezusa nikoli ne potisnejo v kot: V 6. poglavju Evangelija po Luku se Jezus na soboto s svojimi učenci sprehaja po žitnih poljih, ko se od nekod prikažejo farizeji in ga obtožijo, da s smukanjem klasja opravljajo nedovoljeno delo. Jezus se nič ne vznemiri. Nikoli se ne ustraši, kadar ga ljudje želijo zmesti ali si o njem slabo mislijo, kajti nikoli se ne osredotoča na mišljenje drugih ljudi.

Ljudje nas s svojimi domnevami in sodbami včasih potisnejo v kot in prične se nam dozdevati, ali je naša podoba, kakršno vidijo oni, objektivnejša od naše samopodobe. Težko je, kadar imamo občutek, da nas drugi napačno razumejo ali pa si ne vzamejo dovolj časa, da bi nas spoznali, preden začnejo soditi. Toda, podobno kot Jezus, se tudi mi ne bi smeli obremenjevati z mnenjem drugih ljudi. Naša istovetnost prebiva v Bogu, pri Njem jo najdemo, ne pa v mnenjih ljudi, ki nas sploh ne poznajo.

3 Jezus natančno ve, kdaj koga ne upoštevati: Ali se spomnite, kako Jezus ošteje svoje nekdanje sosede in prijatelje v domačem Nazaretu? Tako so razjarjeni, da ga želijo pahniti v prepad. Jezus pa, ki kmalu ugotovi, da z njimi nima o čem razpravljati, ne upošteva njihovega srda in »hodi dalje« (Lk 4).

Težavni ljudje včasih izgubijo živce, grdo govorijo ali nas celo žalijo (na spletu se to dogaja ves čas). To je znamenje, da moramo »stopiti naprej«. Se umakniti. Jezus je natančno vedel, kako ohraniti zdravo raven krvnega pritiska in pogled, usmerjen v končno nagrado. Seveda, če pa moramo biti odločni in se z nekom spopasti iz oči v oči, nam lahko pomaga tudi pogovor. O tem malce kasneje.

4 Jezus se ne brani: V 10. poglavju Evangelija po Marku Jakob in Janez rečeta Jezusu: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila« (Mr 10, 35). Uf. Nekateri pa znajo prestopati meje! Toda Jezus ni odvisen od nikogar, zato ga potrebe in prestopanje meja ne ogrožajo. Ve, kdaj reči 'ne' in kdaj reči 'da' in se ne vznemirja, če drugi ljudje zaradi njega niso zadovoljni.

Ljudje včasih od nas zahtevajo več, kot smo jim sposobni dati. Morda nam bodo poskusili vzbuditi slabo vest. Preden se zavemo, se razdajamo na vse strani, da bi ustregli razvajenemu ali nasilnemu človeku (ki mu je zelo težko ustreči!). Toda Jezus si ne prizadeva, da bi ustregel vsem. Jezusu se ni potrebno braniti pred drugimi ljudmi; Božja volja je zadostno varovanje. Od tu izvira njegova sposobnost, da se preprosto ne brani.

5 Jezus je prilagodljiv: V 15. poglavju Evangelija po Mateju kánaanska žena vpije, naj Jezus ozdravi njeno hčer, on pa jo zavrne. Nato pa se ga dotakne moč njene vere in njeno hčer ozdravi. Jezus k ljudem pristopa odprtega duha. Tudi kadar ima vnaprej oblikovano mnenje, dopušča, da ga Sveti Duh premakne in da ravna v nasprotju s svojimi občutki.

Kadar k nam pristopi težavna oseba, si morda mislimo: O, krasno, že spet, saj vem, kaj se bo zdaj zgodilo, Jezus pa je, kadar so ljudje pristopili k njemu, ostal odprtega duha. Nikoli ne veš. Duh vas lahko premakne, ali pa osebo, ki je običajno težavna, da ravnata drugače kot običajno, da se odzoveta nepričakovano. Če se zapremo pred bližnjimi, se zapremo tudi delovanju Svetega Duha v nas in v bližnjem.

Jezus, pomagaj mi, da Te bom videl v vsakem človeku, celo v tistem, ki mi nenehno postavlja izzive. Razsvetli me s svojo žarečo ljubeznijo, da te bom videl tudi v najzahtevnejših ljudeh. Vsak človek je ustvarjen po Tvoji podobi. Pomagaj mi, da Te v bližnjih prepoznam in vzljubim.

Vir: www.aleteia.org
Foto: splet