Eugenio Bruno, Alojzij Cvikl, Đuro Hranić in Martin Michaliček. FOTO: Karlo Smodiš

Konference se udeležuje okrog 40 predstavnikov različnih katehetskih uradov iz 20 evropskih držav. Po nagovorih džakovskega nadškofa in predsednika sekcije za katehezo pri CCEE, mons. Đura Hranića, mariborskega nadškofa mons. Alojzija Cvikla, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za katehezo, in generalnega tajnika CCEE Eugenia Bruna so v torek, 25. aprila, nadaljevali s prvim sklopom predstavitev razmer v posameznih državah. Najbolj spodbuden prikaz razmer je predstavil portugalski predstavnik, ki je ob odlični urejenosti tako izobraževanja kot vzgoje bodočih katehetov pokazal tudi na dobre pogoje dela, ki so vidni tudi v živi veri. Premike k večji prepoznavnosti in večjemu številu katoličanov je mogoče opaziti tudi v skandinavskih deželah. Medtem ko se dežele vzhodne Evrope v dobršni meri približujejo razmeram in pogojem dela dežel zahodne Evrope, se slednje kljub zelo dobro utečenemu izobraževanju in formaciji katehetov ter urejenemu gmotnemu položaju srečujejo z upadom vernikov.

Maša v ljubljanski stolnici. FOTO: Tatjana Splichal

Prvi dan konference so sklenili z mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore, somaševal pa je tudi apostolski nuncij v Sloveniji mons. Jean-Marie Speich.

Katehetska konferenca poteka še do četrtka. FOTO: Karlo Smodiš

Misijonarska vizija kateheze

»Misijonarsko vizijo kateheze poudarja tudi Pravilnik za katehezo, ki v njej vidi namen katehetskega procesa. Ta kateheza si prizadeva, da bi vsak dal svoj izviren odgovor vere in zato spremlja dozorevanje verske miselnosti v procesu preoblikovanja, kar je v bistvu duhovna dejavnost. In to je – tako Pravilnik – izvirna in nujna inkulturacija vere (tč. 3),« je v nagovoru poudaril nadškof Stanislav Zore. »Prav to je, dragi bratje in sestre, tudi osrednja tema vaše konference v Ljubljani: župnijska skupnost kot kulturni prostor srečanja in srečanje s kulturo. 'Župnija je cerkvena navzočnost na ozemlju, prostor poslušanja Besede, rasti v krščanskem življenju, pogovora, oznanjevanja, velikodušne ljubezni, češčenja in obhajanja. Župnija z vsemi svojimi dejavnostmi opogumlja in oblikuje svoje člane, da bodo dejavniki evangelizacije. Je skupnost občestev. Je svetišče, v katero žejni prihajajo pit, da bi nadaljevali pot, je središče nenehnega misijonarskega poslanstva. Toda priznati moramo, da klic po obnovi in prenovi župnij še ni obrodil zadostnih sadov, zato da bi bile bliže ljudem, da bi bile okolja živega občestva in sodelovanja ter bi se popolnoma usmerile k misijonarskemu poslanstvu.' (Veselje evangelija, 28).«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl: »Razmere v Sloveniji so bistveno drugačne kot v večini evropskih držav. Mi smo ena redkih držav, ki nimamo verskega pouka v šoli.« FOTO: Tatjana Splichal

Ob tem je nadškof poudaril: »Dejstvo je, da v vedno večjem delu Evrope, ki jo predstavljamo, župnijske strukture doživljajo vedno večje spremembe. Spremembe, ki jih zaznavamo znotraj naših župnij, so še bolj očitne znotraj naših družin.« Nagovor je sklenil z mislijo: »Dragi bratje in sestre, delo konference, ki bo iskala načine, kako naj župnija postane kulturni prostor srečanja in srečanje s kulturo, izročimo današnjemu godovnjaku evangelistu Marku. Po naših župnijah na podeželju danes potekajo procesije za rodovitnost zemlje in našega življenja. Naj sv. Marko izprosi tudi rodovitnost vaši konferenci, da bomo tudi mi šli in učili povsod; Gospod pa naj dela z nami ter besedo in življenje potrjuje z znamenji, ki naj nas spremljajo.«

Zbrani predstavniki za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Komisiji za evangelizacijo pri CCEE. FOTO: Karlo Smodiš

Spodbuda za naše delo

»Konferenca je tudi spodbuda za naše delo,« je o konferenci v Ljubljani za Družino dejal nadškof Alojzij Cvikl. »Razmere v Sloveniji so bistveno drugačne kot v večini evropskih držav. Mi smo ena redkih držav, ki nimamo verskega pouka v šoli. Vse imamo samo po župnijah, kar je nekaj posebnega. Po drugi strani pa se mi zdi, da kontekst, v katerem smo, ni lahek in je izzivalen v smislu sekularizacije, mediji Cerkvi velikokrat niso naklonjeni, zato je katehetsko in pastoralno delo v marsičem oteženo. Kar se tiče dialoga s kulturo, je mogoče videti, da je ta bistveno uspešnejši in ustvarjalnejši v državah, kjer je dobro razvito tudi šolstvo. Tam je dialog s kulturo bolj živ. Kjer je večja skupnost katehetov, je temu primerna tudi raznolika in živa dejavnost,« je razmere orisal nadškof Cvikl. »To nam daje spodbudo za oblikovanje župnije kot prostora, kjer se ustvarjajo odnosi in se jih tudi učimo, hkrati pa je to povabilo stopati v dialog s kulturo. Kot je bilo rečeno na predstavitvah, smo kultura mi, pomeni stopati v stik s človekom, kot je danes. Z njegovo miselnostjo in težavami, s katerimi se spopada. Kultura je kot zrak, ki ga vdihavamo. Zato je ta dialog tako pomemben.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore: »Dejstvo je, da v vedno večjem delu Evrope, ki jo predstavljamo, župnijske strukture doživljajo vedno večje spremembe. Spremembe, ki jih zaznavamo znotraj naših župnij, so še bolj očitne znotraj naših družin.« FOTO: Tatjana Splichal

Konferenco je v sredo, 26. aprila, s temo Župnija v sodobni kulturi nadaljeval Rene Camilleri, po predavanju pa so sledila še poročila preostalih predstavnikov držav.

Več fotografij Tatjane Splichal z maše v ljubljanski stolnici pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/12