Kako mestno dekle ateističnih staršev postane verno? Počasi in pod vodstvom vztrajnega in potrpežljivega Gospoda.

Odraščala sem v Ljubljani in nikoli nisem hodila k verouku, nisem bila krščena, s starši nismo hodili v cerkev, nismo se pogovarjali o veri. Da bi kdo molil pred obroki, mi ni prišlo niti na pamet. Nisem bila vzgajana, da je z verniki ali s cerkvijo karkoli narobe, a se o tovrstnih temah preprosto nismo pogovarjali. Pri babicah in dedkih je bila zgodba nekoliko drugačna. Obe babici sta imeli doma majhen oltar, kjer je vedno gorela svečka, stene pa so krasile podobe Jezusa, Marije ter nekaj starinskih lesenih križev, ki pa niso bili preveč izpostavljeni radovednim očem gostov. Vsako leto sem bila z babico dvakrat v cerkvi – enkrat za velikonočni blagoslov jedi ter ob koncu leta za ogled jaslic.

Napaki napravila konec

V srednji šoli sem spoznala bodočega moža. Tudi sam ni prihajal iz krščanske družine, a je vseeno hodil k verouku, da je »sta...