Najprej sta predstavila osnovo, prihodke in odhodke. Župnija ima redne in izredne vire financiranja. V župniji Podnanos so redni viri nedeljske nabirke (miloščine) pri mašah ter trije praznični ofri (božič, velika noč, šagra) ter namensko zbiranje sredstev za praznično krašenje cerkve v adventu in postu. Iz pridobitne dejavnosti sem spada še najemnina za eno od pokopališč in prostore v praznem župnišču na Lozicah, ki jih oddajajo za vaško trgovino ter prodaja lesa.

Izredni viri so: namenski darovi vernikov ob različnih priložnostih med letom (darovi za romanja, oratorij) ali namensko zbiranje ob določenem večjem načrtovanem obnovitvenem delu, darovi ob pogrebih, ko se sorodniki odločijo, da bodo darovali za cerkve ali Karitas namesto za cvetje, sveče, drugi darovi za Karitas ob dobrodelnih akcijah ali v stalnem nabiralniku za ta namen. Med izredne prihodke štejejo tudi uspešne prijave na razpise občine ali države.

Redne odhodke župnije predstavljajo plačilo položnic za vodo, elektriko, telefon, plin, ogrevanje, komunalne storitve, plačilo vseh z zakonom določenih davkov (npr. stavbno zemljišče, davek na pridobitno dejavnost, vzdrževanje gozdnih poti ...), redno vzdrževanje opreme in prostorov. Odhodki župnije so vezani tudi na pastoralno dejavnost: veroučne knjige in pripomočki, oratorij, počitniški dnevi, romanja, bogoslužni predmeti (plašči, albe, knjige, kadilo in oglje, tekoči vosek oziroma sveče ...), hostije, tiskana oznanila ... Pomembno postavko odhodkov župnije predstavlja tudi karitativna dejavnost. Vsako leto pride na vrsto vsaj eno večje delo pri obnovi cerkva ali župnišča.

Pomen nabirk

Nekdanji župnik na Polici med rednimi odhodki navede: »mesečne« nabirke za potrebe cerkve (za potrebe škofije, za semenišče, »Petrov novčič«, za Sveto deželo itd.) in ljudi v stiski (za Karitas, Ukrajino, misijone), plačevanje stroškov elektrike v vseh štirih cerkvah in župnišču, stroške ogrevanja župnišča in župnijske cerkve, plačilo komunalnih prispevkov (komunala, voda ...) ter prispevkov iz dohodka iz kmetijskih zemljišč in prispevka za vzdrževanje gozdnih cest in zavarovanje objektov.

Med izredne, a vendar tekoče odhodke doda redna (in nujna) vzdrževalna dela na cerkvenih objektih, za kar morajo imeti vedno vsaj minimalno rezervo, ki jo dopolnjujejo s povabilom za konkretne projekte. Ob upoštevanju navedenih podatkov in ob dejstvu, da v župniji živi okoli 1.100 prebivalcev, nedeljnikov pa je okoli 165, so podatki o letnih prihodkih za župnijo Polica takšni. Z nabirkami naberejo 8.880 evrov in še 600 evrov od najemnine za pokopališče, skupaj 9.480 evrov.

Odhodki znašajo: 2.520 evrov za stroške in 2.220 evrov za obveze za potrebe Cerkve, skupaj 4.740 evrov. Ob tem župnik Plut doda, da so podatki variabilni glede na višino nedeljskih nabirk. S finančnimi sredstvi, ki ostanejo (okoli 4.740 evrov) in z namenskimi darovi vernikov obnavljajo in vzdržujejo objekte, to je sakralno in kulturno dediščino in objekte za pastoralno dejavnost. Rešuje jih prostovoljno delo župljanov pri katehezi in drugih dejavnostih.

Dr. Jože Plut, nekdanji župnik v Župniji Polica, zdaj v Župniji Poljane nad Škofjo Loko. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

Preglednost financ

Na vprašanje, na kaj vse je treba paziti pri župnijskih financah, je župnik Kodrič iz Podnanosa odgovoril, da je prva stvar, ki ji namenja pozornost, preglednost župnijskih financ. »Na to še posebej pazim pri namenskem zbiranju sredstev, na primer za določeno obnovo, ko redno objavljam višino zbranih darov, in ko pridejo na vrsto plačila računov, enako tudi pri plačanih vsotah računov, to tudi za tiste, ki trdijo, da Cerkev ne plačuje davkov. Ob takšnih priložnostih objavim tudi vsoto DDV, ki je vključen v računu. Seveda je župnijski gospodarski svet prvi, ki ga seznanjam s financami in dogajanjem na tem področju. Nobene težave pa ne vidim, da o stanju župnijskih financ spregovorim z vsakim, ki ga to zanima.«

Druga stvar, ki se mu zdi pomembna, je spoštovanje zakona. »Tudi če se ne strinjam s tem, da so obnovitvena ali vzdrževalna dela, na primer na kulturnih spomenikih, kar je večina cerkva, obdavčeni z 22-% stopnjo, dosledno zahtevam od vseh izvajalcev račun. Moram pa reči, da se srečujem tudi s predlogi v smislu, čemu vztrajam pri toliko višjem računu. Odgovarjam, da smo kljub doslednemu plačevanju davkov vedno uspeli izpeljati načrtovano in da mi samo pošteno polnjenje skupne vreče daje možnost prositi za pomoč bodisi občino bodisi državo.«

Ob tem omeni ohranjanje realizma v župniji. »Vemo, kolikšni so naši letni prihodki, in vemo, koliko lahko vsakih nekaj let pridobimo še s posebno akcijo. V teh mejah moramo načrtovati župnijske izdatke. Lahko so želje veliko večje, a jih je treba držati na vajetih.« Doda, da je treba tudi upoštevati cerkveno pravo in mejo redne in izredne uprave župnije. Pri vseh večjih posegih v župnijsko blagajno mora župnik pridobiti tudi ustrezna dovoljenja in mnenja pristojnih služb škofije. Ob tem izpostavi pomembno vlogo župnijskega gospodarskega sveta in zbirko različnih mnenj, nasvetov in tudi predlogov. Gre tudi za soodgovornost, ko gre za dokončne odločitve.

Pomoč župniku

Kdo pomaga župniku pri financah in gospodarjenju? V župnijske finance je najprej vključen župnijski gospodarski svet. Svetujejo tudi drugi strokovnjaki na različnih področjih ravnanja s financami oziroma gospodarskimi vprašanji. Velika pomoč je tudi v pristojnih službah na škofiji, v računovodstvu oziroma ekonomatu. Župniku Kodriču se zdi pomembno, da tudi sam sledi določenim vprašanjem oziroma se seznanja z aktualno zakonodajo.

Vprašam ga, od česa vse je odvisen uspeh pridobivanja sredstev, predvsem pri raznih delih oziroma obnovah. Odgovori, da je najprej treba graditi občestvo, ki se bo zavedalo, da jim je bilo vse to darovano in da smo odgovorni do prednikov, da darovano ohranjamo, ter do zanamcev, da jim to predamo. Opozori, da je treba pojasnjevati in prositi, nikoli pa zahtevati ali predpisovati. Potrebna je dosledna preglednost prihodkov in odhodkov, pristna hvaležnost za vsak dar, tudi »dar uboge vdove«. Ni dobro obešati na veliki zvon le velikih dobrotnikov, iskanje načinov, ki niso samo v stilu »dajte«, ampak tudi dobrotnikom oziroma darovalcem nekaj dajejo (dobrodelni koncerti, različne druge dobrodelne prireditve, npr. srečelov). Potrebna je vzgoja za odgovornost za skupno dobro vseh generacij župnijske skupnosti, torej treba je tudi otrokom in mladim dati priložnost, da se vključijo in prispevajo, na primer z zbiranjem starega papirja.

Pomoč vernikov

Župnik Jože Plut o tem pove, da pri raznih obnovah (v večini primerov gre za kulturno dediščino ali kulturne spomenike) še vedno lahko računajo skoraj izključno na vernike. »V občini Grosuplje je vsako leto nekaj tisočakov namenjenih tudi za obnovo in vzdrževanje kulturne dediščine. Pri vseh obnovah pridobimo predhodno kulturnovarstvene pogoje (in pozneje soglasje) in tudi strokovnjaki obnavljajo v skladu z zahtevanimi pogoji stroke.« Za pridobivanje državnih sredstev niso upravičeni, ker so sakralni objekti (in župnišče) pri njih evidentirani le kot objekti kulturne dediščine, niso pa razglašeni za kulturne spomenike lokalnega, kaj šele državnega pomena. Misli, da bi morale občine na tem področju narediti korak naprej. Sicer pa stroški vzdrževanja in obnov slonijo v glavnem na nedeljnikih; ko gre za obnovo cerkva, pa se s prostovoljnimi darovi pridružijo še mnogi drugi domačini, ki želijo imeti »lep kraj« ali »lepo cerkev«, ker je to »pač naša dediščina«.

 Leta 2018 so v Podnanosu obnovili največjo kamnito streho v Sloveniji. FOTO: arhiv župnije

Obnova strehe

Tomaža Kodriča sem prosil, da opiše strukturo financiranja zadnjih obnovitvenih del, to je največje kamnite (skrlate) strehe v Sloveniji, ki jo imajo na župnijski cerkvi sv. Vida v Podnanosu; slovesnost ob zaključku zahtevnih del so imeli 25. novembra 2018.

Najprej pove, da sta župnijski gospodarski svet in župnijski pastoralni svet menila, tudi večinsko mnenje v župniji in kraju je bilo takšno, da streha ostane kamnita. »To je pomenilo, da bo obnova bistveno dražja, kot če bi obnavljali z običajno kritino. Ko so prišle ponudbe, ki so se vrtele okrog pol milijona evrov, se je zdelo nemogoče, da bi skupnost, ki šteje slabih 900 ljudi, zmogla tak podvig. Prvo znamenje, da bomo uspeli, je bil trenutek velike povezanosti v kraju. To je bil čas, ko ni bilo čutiti kakšnih velikih delitev. Vsi smo odločno stopili na pot iskanja načinov, sredstev, ki bi nas pripeljali do cilja. Ko smo začeli, je bilo v župnijski blagajni le 30.000 evrov. Ob zaključku del mi je odgovorna s spomeniškega varstva tako mimogrede dejala, da me je občudovala in se hkrati bala, ko sem podpisal pogodbo s tako malo zagotovljenimi sredstvi.« Potem pa so začeli vsi: župnija in gasilci, turistično društvo, krajevna skupnost, mnogi posamezniki iskati načine, kako zbrati še manjkajoča sredstva. Uspešni so bili na razpisu Ministrstva za kulturo, kjer so pridobili 170.000 evrov. Tudi na občini Vipava so za obnovo pridobili 80.000 evrov, potem ko so uspešno »dokazali«, da je cerkev pomembna tudi za širšo skupnost, saj jo mnogi obiščejo predvsem, da si ogledajo freske v kapeli, prizorišče snemanja filma Tistega lepega dne ali prisluhnejo koncertu. Drugo polovico sredstev so zbrali v župniji z namenskimi darovi posameznikov (osebni ali družinski dar, darovi namesto cvetja ob pogrebih, darovi ob različnih praznovanjih), družin in v nekaj primerih domačih podjetnikov, z dobrodelnimi koncerti v organizaciji župnije, gasilskega društva in turističnega društva, z dobrodelnimi akcijami (koncerti, srečelov, adventni venčki, voščilnice, ročna dela, zbiranje starega papirja ...), nekaj tudi s prostovoljnim delom. »Veliko veselje in zadovoljstvo je bilo, ko smo ob blagoslovitvi obnovljene strehe lahko povedali, da so vsi računi tudi poravnani in da se župnija zaradi del ni 'zapufala',« je vesel in doda, da je obnova strehe »odprla« potrebo po še dodatnih obnovitvenih delih v cerkvi in njeni okolici, ki jih bodo v nekaj letih izvedli predvsem s sredstvi župnije, ki so v veliki večini darovi vernikov.

Tomaž Kodrič, župnik v Župniji Podnanos. FOTO: Ivo Žajdela

Obnova župnišča

Župnik Plut je opisal njihov projekt na Polici, ko v teh dneh obnavljajo fasado na župnišču. To je v jedru staro 300 let in je evidentirano kot kulturna dediščina, ni pa (razglašeno za) kulturni spomenik. Za obnovo so pridobili kulturnovarstvene pogoje (pogoj za prijavo na razpisu za sofinanciranje s strani občine) in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (konkretni opisi strokovnih del). »To pomeni tudi, da obnovo lahko izvaja samo certificirano podjetje. Sredstva za obnovo namensko zbiramo že eno leto, vključujemo pa tudi redne nedeljske nabirke (pušice). Obnova torej skoraj izključno sloni na vernikih (nedeljnikih) in na podpori občine.« Izračun je naslednji: obnova fasade, vrat in okenskih polic znese skupaj z DDV, ki je 1.379, 14.830 evrov. Vira sta dva: Občina Grosuplje 2.500 evrov, darovi vernikov pa 12.329 evrov.

Vsi vidiki skupnosti

Ko gre za vprašanje financ v župniji, se je šembijski župnik Tomaž Kodrič najprej spomnil na apostola Pavla, ki je primerjal Cerkev s telesom, katerega glava je Kristus. In kako so finance pomembne za gospodarjenje na župniji. »Vsak od nas ima izkušnjo, kako pomembno je, da celostno skrbimo za svoje telo. Če zatajimo na duhovnem področju, bo zaškripalo. Podobno se bo zgodilo tudi, če bomo zanemarili telesni vidik svojega življenja. Tudi skupnost Cerkve mora upoštevati vse vidike zdravega oblikovanja skupnosti. V njej je pomemben duhovni vidik in Bog nas obvaruj, da bi ga zanemarili. Hkrati pa potrebujemo tudi materialne pogoje, da Duh lahko deluje. Potem pa smo pred izzivom iskanja zdravega in modrega razmerja med temi vidiki. Težko si predstavljam zbrano molitev v bogoslužnem prostoru, ki je zanemarjen, a hkrati imam težave, če se vse preveč 'sveti'.«