Božja beseda je res Božja, kar pa še ne pomeni, da jo tudi bralec sprejme kot tako – ali pa le delno. Pri branju naključnih odlomkov je namreč nevarnost, da v njih v resnici iščem svojo in ne Božje volje. To pomeni, da se ne ustavim pri prvi besedi, ki jo najdem v Svetem pismu, ampak berem dalje, dokler ne najdem misli, ki ustreza mojim trenutnim željam. Ali na ta način res ljubim Boga tudi z vsem mišljenjem? Poleg tega preberem naključno izbrani odlomek zunaj konteksta, zato ga je teže pravilno razložiti – sploh, če ne poznam avtorja in ozadja nastanka dotičnega besedila.

Po drugi strani pa je lepota v branju celotnega ali sistematičnega branja Svetega pisma, ki ga Cerkev ponuja vsak dan leta posebej pri sv. maši. Tako spoznavam zgodbo Božje ljubezni do človeka skozi celotno zgodovino, poleg tega pa imam tudi vse globlji uvid v delovanje Boga v svojem osebnem življenju. Iz tega morem počasi doumeti, da je v Svetem pismu v ospredju Bog in njegovo približevanje človeku. Pra...