Marijin kip v Velesovem redno preoblačijo. FOTO: Janez Ribnikar

Vas Adergas zveni nemško, a nemški jezik te besede ne pozna. »An der Gasse« pomeni na ulici, »An der Gras« pa na travi (na trati). Tako je nastala vas Adergas, ki so jo ustvarile nemško govoreče redovnice. 

Nekoč je veljalo: »Kdor ne more na Višarje, naj se poda k Mariji v Velesovo.« Nekdaj je bilo to božjepotno središče za vso Gorenjsko. Zdaj je Velesovo v senci Brezij, ampak romarji nanj niso pozabili.

Leta 1238 so dominikanski samostan ustanovile redovnice plemiških rodbin iz okolice Dunaja. Kmalu so začeli okrog samostana graditi hiše. Samostan so večkrat napadli Turki in ga končno zrušili leta 1471. Danes je tako od prvotnega samostana vidnih le nekaj ruševin.

Znano je, da so ga redovnice ob napadu Turkov skrbno skrivale v bližnjem gozdu.

Epizoda #13 

Obleke na Marijinem kipu se menjajo glede na letni čas in praznike

Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki ima svoje stalno mesto na glavnem oltarju med tronom in tabernakljem. Je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Marijin kip je narejen iz topolovega lesa in je velik približno pol metra. 

Od srednjega veka dalje kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Domneva se, da je kip ob ustanoviti samostana podaril patriarh Bertold II.

Ljudski pobožni čut je sicer ustvaril legendo, po kateri naj bi kip v gozdu na hrastu, na mestu, kjer danes stoji cerkev, našel župnik s Trate. Po več nenavadnih dogodkih v zvezi s kipom naj bi na mestu najdenja začeli zidati cerkev in samostan.

V kripti pod cerkvijo so grobnice sester dominikank in dveh duhovnikov

Cerkev je zgrajena v beneškem baročnem stilu, ki temelji na kontrastu svetlo temno. Slike in oltarji so temni na svetlih stenah.

Cerkev med drugim hrani tudi bogato dediščino Kremserschmidtovih slik. Pod cerkvijo so grobnice, v katerih je pokopanih nekaj sester in dva duhovnika. Več grobov katakomb je zaradi razpusta samostana ostalo praznih.

Župnik Slavko Kalan

Slavko Kalan je župnik v eni izmed najstarejših slovenskih župnij že trinajst let. Prihaja iz bližnje župnije Predoslje, natančneje iz vasi Suha. Ministrirati je začel že v 2. razredu osnovne šole, ko so bile maše še v latinščini. Zelo verna sta bila tudi njegova starša in babica. K eni izmed odločitev, da postane duhovnik, je pripomogla očetova zgodba z vojske, v katero je odšel z rožnim vencem, preživel vse grozote in se domov vrnil brez ran. »Večkrat mi rekel: Bog me je rešil!« 

Slavko Kalan je z nama delil iskrene zgodbe iz njegovega življenja. FOTO: Posnetek zaslona

860 let župnije Velesovo

V nedeljo, 10. septembra, je župnija Velesovo praznovala 860. obletnico svoje ustanovitve. Praznovanje so obeležili s slovesno sveto mašo, ki jo je ob prisotnosti več duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Pri maši je sodelovalo več kot 100 pevcev iz šenčurske dekanije, kar je še posebej obogatilo praznično bogoslužje.

Preberite še: Z Marijo po vasi: 860 let župnije Velesovo

Po maši so iz cerkve v Adergasu ponesli najstarejši romarski Marijin kip na Slovenskem. Med petjem, molitvijo in pritrkovanjem se je procesija vila do cerkve na Trati, nato pa se je vrnila nazaj na mesto, kjer je bil kip prvič najden.

FOTO: Kaja Zupanc 

Samostan 

Samostan dominikank je bil ustanovljen leta 1238. Bogat samostan so večkrat napadli Turki in ga končno zrušili leta 1471. Danes je od prvotnega samostana vidnih samo nekaj ruševin. V samostanu so danes župnišče in prostori za razna srečanja mladine in drugih skupin. Župnija je nekaj prostorov odstopila tudi osnovni šoli, kjer se zdaj učijo trije razredi.

Vabljeni k ogledu prejšnje epizode, v kateri sva si ogledali baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.