Mrtvi menih je razgledna gora visoka 1575 metrov. Z vrha na katerem stoji križ z zvonom želja je lep razgled na Gornji Grad.  

Menih, ki počiva na Menini planini. FOTO: Ivan Hrastnik

Zgodba o spečem menihu

»Kakor so ga pred davnimi leti čudežno dvignile skrivnostne sile v višavo, tako leži še dandanes Mrtvi menih, tih in mrk, nad našo lepo dolino. Preden se je zgodil veliki čudež, je živel svetniško življenje v skalnati votlini, globoko pod svojim sedanjim temno zelenim sarkofagom. Visoke smreke so mu zgoraj stražile skriti vhod v večni somrak njegovega samotnega doma. Peneči potok, ki šumi v globoko izjedeni strugi, je spodaj zapiral pot redkim obiskovalcem gosto zaraščene globeli. Koreninice in maline so mu bile hrana. Z bistro studenčnico si je gasil žejo,« je zapisal pisatelj Josip Korban v Zgodbah z gornjegrajskega hribovja (1933).  

Katedrala v Gornjem Gradu je po prostornini največja cerkev in največja baročna stavba v Sloveniji.

Samostan nekoč imel pomembno vlogo 

Ena glavnih prelomnic za Gornji Grad je bila ustanovitev ljubljanske škofije leta 1461, s strani cesarja Friderika III. Nekaj let pozneje je razpuščen benediktinski samostan prešel pod okrilje prve cerkvene ustanove s sedežem na Slovenskem na etničnem ozemlju.   

Danes sta ohranjena le dva samostanska trakta, od utrdb pa dvonadstropni vhodni glavni stolp in dva stranska. FOTO: Katja Zver

Škof Krištof Ravbar je leta 1500 za potrebe ljubljanske škofije povečal in prizidal samostanske stavbe, ki so jih ljubljanski škofje uporabljali kot rezidenco do leta 1783. Nato so jo bili primorani opustiti, zaradi reform cesarja Jožefa II.

Iz Ravbarjevih časov je ohranjen obrambni stolp, nekaj epitafov in kamniti oltar sv. Andreja. 

EPIZODA #2

Cerkev nekoč in danes

Sredi 18. stoletja je stavbar Gregor Maček opravil popis nujnih popravil na stari samostanski cerkvi, ki je bila že v zelo slabem stanju - lesen strop je bil skoraj popolnoma zgnil, temelje cerkve je močno načela podzemna voda. Takratni knezoškof Ernest Amadej Attems se je tako odločil za gradnjo nove cerkve.  

Notranjost cerkve zaznamujejo belina, prostornost in nežna valovitost. FOTO: Katja Zver

Renesančni dvorec je dobil baročno podobo, veliko festivalno dvorano pa so uredili in v celoti poslikali. Takratni cenjeni dunajski slikar je ustvaril stropno fresko alegorije dežele in slave plemstva. Dvorec je bil leta 1944 skoraj v celoti požgan, kasneje tudi porušen, zato freske niso ohranjene. 

Cerkev je tlorisno zasnovana v obliki latinskega križa. Zgornji del pročelja cerkve krasijo kamnite skulpture sv. Nikolaja ter personifikacije krščanske ljubezni, vere in upanja.

Bogu sem hvaležen za vse te dobre ljudi v župniji. (Ivan Hrastnik)

Vaščani so stopili skupaj za nove zvonove

»Zvonik se že pet let ponaša s štirimi novimi bronastimi zvonovi, od katerih je največji težak malo manj kot 2,5 toni. Novi zvonovi so zamenjali stara kovinska zvonova, ki sta bila v zvoniku vse od 2. svetovne vojne dalje. Do tedaj so bili v zvoniku stari bronasti zvonovi, ki so bili med vojno nasilno odvzeti iz zvonika za namen nemške vojne industrije«, je povedal ključar Dominik Pečnik.

Rad bi se še enkrat zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi dolgoletnih sanj, da v Gornjem Gradu, v eni od največjih cerkva na Slovenskem donijo mogočni zvonovi Bogu v čast. (Dominik Pečnik)

Zvonik je bil v notranjosti v celoti obnovljen vključno z lesenimi hrastovimi tramovi. Zvonjenje je v celoti elektrificirano in daljinsko vodeno, kar v praksi pomeni, da so vedno na voljo za uporabo. 

»Zvonovi se nahajajo na višini slabih 40 metrov od koder je krasen razgled po samem kraju Gornji Grad«, je še dodal Pečnik.

Sprejem novih zvonov. FOTO: Dominik Pečnik

Več utrinkov iz terena si lahko ogledate v fotogaleriji. 

1/14