Tu se 15. avgusta ob prazniku zbere tudi do 15 tisoč ljudi.

Ste vedeli, da se je kraj, kjer stoji cerkev, nekoč imenoval Črnec po možu in lastniku posesti? V bližini pa je stala staroslovenska utrdba »turen«, zato so okoliško naselje poimenovali Turnišče. Pražupnija in romarska cerkev se v pisnih virih prvič omenjata že leta 1267. V sedanjo močno razgibano in razčlenjeno stavbo sta združeni dve vzporedni cerkvi s skupno vmesno steno – gotska cerkev in nova župnijska cerkev, dokončno zgrajena leta 1915. Razgibanost je najbolj opazna z vzhodne strani.

Poleg tega, da je župnija Turnišče ena od najstarejših župnij, je tudi pomembno Marijino romarsko središče. Avgusta 2007 so jo razglasili za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije.

V stari cerkvi je ohranjenih več plasti srednjeveških stenskih poslikav. Med starejše sodijo fragmentarno ohranjeni prizori na ostenju poznoromanske cerkvice iz obdobja med letoma 1320 in 1330, ki upodabljajo Marijo Zavetnico s plaščem. 

Freske v stari cerkvi. FOTO: Anej Fajdiga 

Cerkev je njen drugi dom

Malo je takšnih, kot je gospa Emica. V župnišču poskrbi prav za vse. Je domačinka, rojena v Turnišču, ki že od malih nog skrbi za cerkev in župnišče. »Tu je moj drugi dom,« pravi. V cerkvi Marijinega vnebovzetja je prejela sveti krst, obhajilo in birmo. 

Emica Vnuk. FOTO: Anej Fajdiga 

»Sem mežnarca že skoraj 30 let. V naši družini je to že dolgoletna tradicija, saj sta to delo opravljala tudi moj dedek in oče. Cerkev tudi krasim, čistim, skrbim za Marijine obleke, nekaj sem jih sešila sama. V cerkev prihajam vsak dan, jo zjutraj odklenem in zvečer zaklenem. Sem katehistinja in pomagam pri verouku. Vedno se vsi obrnejo name, ko je treba nekaj postoriti.«

Domačinom praznik veliko pomeni

Na praznik se v Turnišču zbere tudi do 15 tisoč ljudi. »Priprave so bile zelo pestre,« pripoveduje Emica. »Spletli smo štirinajst metrov dolge vence, po domače 'meték', ki smo jih obesili v cerkev, da je na praznik lepo. Počistili smo okolico in se duhovno pripravljali na ta velik dan.«

Župnija živi za ta praznik. (Emica Vnuk)

Župnika Marka na poti vedno spremlja Marija vnebovzeta 

Duhovnik Marko Magdič je v župnijo prišel lani septembra. Pred tem je kot diakon deloval v župniji Šmarje pri Jelšah, kasneje kot župnik v Koprivnici, za tem pa v župniji pri Gradu na Goričkem. V vseh župnijah, v katerih je deloval, so cerkve posvečene Mariji.

Župnik Marko Magdič. FOTO: Anej Fajdiga 

»Moja duhovniška pot se je začela pred 18 leti. Ravno tisto leto se je ustanovila tudi Škofija Murska Sobota. Marija vnebovzeta me spremlja že vse življenje, zato lahko rečem, da sva si še posebej blizu,« opisuje župnik.

Franc najraje zapoje v družbi

Franc Ritlop je pevec cerkvenega pevskega zbora iz Turnišča, ki deluje že 30 let. »K zboru sem bil povabljen, ker sem tudi pred tem že veliko nastopal. Z našim zborom sem zadovoljen, ker smo kvalitetni in strokovni. Naš pevovodja ne pusti, da zapojemo kaj mimo. (smeh) V okolici smo zelo cenjeni. Vadimo enkrat tedensko in smo vedno veseli, če nas je veliko in se naučimo kakšno novo pesem.«

Domačin Franc Ritlop. FOTO: Zajem zaslona

»Pojemo vsako nedeljo pri maši, na raznih prireditvah in tekmovanjih. Najrajši pa pojemo za družbo, saj pojemo takšne pesmi, ki jih vsi poznajo, in lahko z nami zapojejo.« 

Vabljeni tudi k ogledu prejšnje epizode, ko sva si ogledali »Cerkev, v kateri so vojaki iskali notranji mir«.