Župnijska cerkev svetega Miklavža oziroma svetega Nikolaja stoji na obronku naselja Bohinjska Bistrica, na ravnici sredi pokopališča.

Glej hiša božja in vrata nebeška. FOTO: Kaja Zupanc

Kdo je sveti Miklavž?

Sv. Miklavž je bil krščanski škof v Miru, mestu na ozemlju današnje Turčije. Delal je dobra dela in pomagal ljudem v nuji. Najbolj znana legenda govori, da je na eno okno postavil mošnjiček denarja in tako zagotovil trem hčeram dobre ženine. Prav od tod pa izvira najbolj ljubka tradicija, ki jo otroci ohranjajo še danes.

Kor krasi naslikana podoba sv. Miklavža. FOTO: Katja Zver

Običajno je upodobljen v škofovski obleki, na glavi nosi mitro, v eni roki drži škofovsko palico, v drugi pa ima knjigo. V njej je z zlatimi črkami zapisano kaj so počeli pridni otroci, s črnimi pa so zabeležene porednosti. Otroci Miklavža prepoznajo po dolgi beli bradi, predvsem pa po belih rokavicah, ki se večer prej prikažejo na vratih in posujejo bombone.

Pri nas je sv. Nikolaju posvečenih 120 cerkva, 36 župnijskih in 84 podružničnih.

Hvala župniku Janezu Burja za lep sprejem. FOTO: Katja Zver

Epizoda #3

V videu preverite kaj pomeni, če vas na Miklavževo jutro pričaka šiba. V komentar zapišite ali ste bili zapisani z zlatimi ali črnimi črkami?

Godovni dan Miklavža je namenjen krščanski dobrodelnosti

Miklavževanje je odhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu, ki je po slovenskih pokrajinah razširilo že v 19 stoletju.

Miklavž. FOTO: Župnija Srednja vas v Bohinju 

Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom angelov in parkeljnov hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

Vremenski pregovor: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima.

Župnija v Bohinjski Bistrici je bila ustanovljena leta 1788

Cerkev Janez Vajkard Valvasor v listinah omenja že konec 17. stoletja. Zgrajena je bila v baročnem slogu.  

Barvita notranjost cerkve. FOTO: Katja Zver

V cerkvi lahko vidite stenske slike iz leta 1884, ki so delo slikarja Matija Koželja. Zanimivost je tudi kip Janeza Krstnika Mesarja, ki je bil pobudnik za modernizacijo sirarstva v Bohinju.

Podpis slikarja Koželja. FOTO: Katja Zver

Tragični dan v Bohinju

6. avgusta 1881 se je na cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici porušil zvonik. To je bila velika tragedija, ki je močno zaznamovala Bohinjsko območje. V nesreči je pod seboj pokopal sedem oseb, med njimi tudi tamkajšnega kaplana Janeza Jerala.  

V spomin na Gospoda kaplana. FOTO: Kaja Zupanc

Vabljeni k ogledu preteklih epizod iz Pirana in Gornjega Gradu.

1/10