Med deževnim koncem tedna, ko sem kuhala večje obroke, da bi si pripravila nekaj zaloge za kosila med tednom, sem opazovala dogajanje v naši dnevni sobi in razmišljala, kako različno lahko dojemamo slabo vreme in možnosti, ki se nam ob tem ponujajo oziroma zapirajo. Sem zagovornica tega, da si otroci po možnosti sami poiščejo kratkočasje, medtem ko moj mož bolj zagovarja stališče, da jih je nujno treba zaposliti, in jih pogosto opominja, da gredo »delat kaj bolj pametnega«. Sin mi je po deževni nedelji zabrusil: »Danes sem zaradi dežja zamudil pomemben trening!« Za zdaj namreč nima možnosti kolesarskega treninga opraviti doma. Zamislila sem se, koliko je njegova trditev obžalovanja in (samo)obtožbe zrasla na njegovem zelniku, koliko mu je občutek krivde okrepilo pogledovanje na aplikacijo za beleženje športne dejavnosti, koliko pa smo mu ga privzgojili midva z možem in trenerji. Pogovor je nanesel tudi na to, koliko smo izkoristili sezonsko karto za smučanje na bližnjem smučišču. Ve...